Neomejen dostop | že od 9,99€
Slovenija se je izkazala za izjemno odporno proti posledicam pandemije in vojne v Ukrajini, kljub tem šokom dosega visoko gospodarsko rast, brezposelnost pa je zgodovinsko nizka. A izzivi in tveganja se povečujejo, rast v Evropi se upočasnjuje, kar prizadene izvoz, inflacija pa je visoka. Vendar v Sloveniji v 2023 še vedno pričakujemo nekaj manj kot dvoodstotno gospodarsko rast, na srednji rok pa naj bi se rast povrnila, je ob zaključku dvotedenskega obiska pri nas povedal novi vodja misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Donal McGettigan.
Za prihodnje leto v IMF pričakujejo, da se bo stopnja inflacija pri nas znižala, pri tem pa bi morali sodelovati fiskalna in denarna politika, kar pa ne izključuje začasne in ciljane podpore najbolj ranljivim skupinam prebivalstva. Ciljani ukrepi so boljši kot cenovne kapice, ki so drage in ne prispevajo k varčevanju z energijo, izpostavlja McGettigan.
»Imeli smo dobre pogovore o pokojninski reformi in po mnenju misije bi ta morala vsebovati postopne spremembe pri upokojitveni starosti in indeksaciji pokojnin,« je še povedal vodja misije. Obdavčitev dela je sicer v Sloveniji relativno visoka, davek na premoženje relativno nizek, davčne izjeme pa nižajo proračunske prihodke.
Kar zadeva posojila v švicarskih frankih so dediščina preteklosti, ki jo zdaj prioritetno obravnava ustavno sodišče. Oblasti bi morale spodbujati prostovoljna pogajanja, zasnovana na individualni sposobnosti za poplačilo pogodbenega dolga, menijo v misiji.
Slovenija je po besedah McGettigana močna pri energetski varnosti zaradi uporabe različnih vrst energije in tesnih energetskih povezav s sosednjimi državami. Ob tem naj nadaljuje pot v zeleno in digitalno preobrazbo. Strukturne reforme in visoke naložbe, ki potekajo, bodo prispevale k višji gospodarski rasti. Povečalo se je tudi zaposlovanje v starosti nad 55 let do 59, let, temu pa bi moralo slediti tudi zaposlovanje starejših od 60 let, pri čemer bodo pomembne politike za vseživljensko učenje.
V veliki večini se strinjamo z ugotovitvami misije, je povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Po njegovi oceni se bo v Sloveniji letos nadaljevala gospodarska rast in na letni ravni dosegla približno pet odstotkov. V prvem polletju pričakujemo nižji rezultat, nato pa ponoven zagon gospodarske rasti v drugem polletju 2023. Glede inflacije naj bi vrh dosegli v prihodnjih mesecih, kasneje v prihodnjem letu pa naj bi bile inflacijske številke znatno nižje, pričakujejo v BS.
Slovenske banke so po guvernerjevi oceni trenutno v dobrem stanju, njihova kapitalska ustreznost bank je relativno visoka, deleže slabih posojil je na nizki ravni, močno pa je tudi novo kreditiranje.
Poročilo IMF je za Slovenijo pomembno, saj ima velik vpliv na bonitetno oceno in mednarodne trge, strinjam pa se tudi s kritičnim delom, je dodal minister za finance Klemen Boštjančič. Ocenjuje, da je napoved IMF o 1,8-odstotni gospodarski rasti pri nas v prihodnjem letu zelo spodbudna, srednjeročno pa naj bi se rast do leta 2027 povrnila k trem odstotkom. Kar zadeva pripombe misije glede vladnih ukrepov za spopadanje z energetsko krizo, se strinja, da morajo biti ukrepi začasni in ciljani. Brez ukrepov bi bil primanjkljaj državnega proračuna v 2023 pod tremi odstotki BDP.
Vlada sicer po njegovih besedah pripravlja celovito strukturno davčno reformo, h kateri bodo privabili najširši krog deležnikov. Veliko bomo delali na širšem družbenem soglasju, kam kot družba želimo priti, je ob predstavitvi poročila misije še povedal minister.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji