IMF precej sklestil gospodarske napovedi za letos in 2023

Mednarodni denarni sklad (IMF) je v danes objavljenih svetovnih gospodarskih projekcijah (World Economic Outlook) opozoril na možnost recesije, zlasti v 2023, in ob tem znatno oklestil globalne napovedi za letos in prihodnje leto. Za letos predvideva 3,2-, za prihodnje leto pa le še 2,9 odstotno gospodarsko rast – to je za 0,4 oziroma 0,7 odstotne točke manj kot so analitiki predvidevali aprila. Rast naj bi bila tako v prihodnjih dveh letih približno polovico nižja kot lani, ko je svetovna ekonomija po pandemiji zabeležila rekorden 6,1-odstotni odboj.  

Uresničujejo se negativna tveganja, ob negativnih globalnih posledicah vojne v Ukrajini je opazen vse večji gospodarski zastoj v treh največjih svetovnih gospodarskih silah, ZDA, Kitajski in Evropski uniji. Gospodarsko okrevanje dodatno zavira tudi nepričakovano visoka inflacija v ZDA in evrskem območju, ki vpliva na zaostrovanje denarne politike centralnih bank in zmanjšuje povpraševanje.   

Nižja napoved za evrsko območje

Napoved rasti za evrsko gospodarstvo, ki je lani, po pandemičnem šoku v 2020, zraslo za 5,4 odstotka in se počasi vrnilo na predkrizno raven, je tako letos znižana na 2,6, prihodnje leto pa na pičlih 1,2 odstotka. Med posameznimi državami je recimo napoved rasti za Nemčijo, kjer se je BDP lani zvišal za 2,9 odstotka, letos znižana na 1,2, prihodnje leto pa na vsega 0,8 odstotka. Podobno so znižane napovedi za Italijo, Francijo in Združeno kraljestvo.  

Precej so poslabšane napovedi tudi za Kitajsko, ki naj bi letos gospodarsko zrasla le za 3,3 odstotka, kar je daleč pod dolgoletnim povprečjem, pa tudi za ZDA, ki se ji letos obeta 2,3-odstotna, prihodnje leto pa celo samo enoodstotna gospodarska rast.

IMF sicer pri tokratnih svetovnih gospodarskih napovedih ((World Economic Outlook) ni pripravil ločenih napovedi za manjše države, med njimi tudi za Slovenijo.  

Negativni scenarij

Omenjene napovedi in predpostavke sicer veljajo za osnovni scenarij. V primeru, da bi se uresničila negativna tveganja (predvsem z ustavitvijo dobav ruskega plina Uniji) pa bi se svetovna rast še dodatno znižala, na vsega 2,6 odstotka v letošnjem in na dva odstotka v letu 2023. ZDA in EU bi po takem scenariju v prihodnjem letu praktično zašle v recesijo s skoraj ničelno gospodarsko rastjo, kar bi prineslo zelo negativne posledice tudi drugim delom sveta. Tako nizke stopnje rasti je sicer svet v zadnjih 50 letih zabeležil le petkrat.

In kje v IMF vidijo glavna prihodnja tveganja? Kot rečeno, vojna v Ukrajini lahko pripelje do nenadne zaustavitve dobav ruskega plina v Evropo. Ob tem lahko inflacija ostane trdovratno visoka – če razmere na na trgu dela ostanejo zaostrene. Večje omejitve pri dostopu do finančnih virov lahko povzročijo dolžniške težave v državah v razvoju.

Skrbi povzročajo tudi ponovljeni izbruhi covida 19 in s tem povezana zaprtja držav in gospodarstev. IMF opozarja tudi, da lahko naraščajoče cene hrane in energije lahko povzročijo prehransko negotovost in družbene nemire. Ob tem pa geopolitične napetosti in fragmentacija lahko okrnijo svetovno trgovino in sodelovanje. Vse to so dejavniki, ki lahko zavrejo svetovno gospodarsko rast, v svojem blogu opozarja glavni ekonomist IMF ekonomist IMF Pierre-Olivier Gorinchas.Gorinchas.

In kje je izhod iz teh razmer? Ob tem ko naraščajoče cene znižujejo življenjski standard ljudi, mora biti zmanjšanje inflacije prva prioriteta političnih odločevalcev, opozarjajo v IMF. Zaostrena denarna politika bo imela ekonomske posledice, a oklevanje bi samo poslabšalo razmere. Ciljana fiskalna pomoč lahko ublaži pritisk na najbolj ranljive, a ob proračunih, povečanih že zaradi pandemije, bi take ukrepe morali pospremiti z višjimi davki ali pa z znižanjem druge proračunske porabe, svarijo v IMF. Hkrati poudarjajo, da bo za izhod ključno tudi boljše multilateralno sodelovanje na več področjih.