Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

ECB je še petič znižala ključne obrestne mere

Svet ECB je v danih makroekonomskih razmerah pričakovano pocenil denar, vse tri ključne obrestne mere je znižal za 0,25 odstotne točke.
Obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila se bodo znižale na 2,75, 2,90 oziroma 3,15 odstotka, z začetkom veljavnosti 5. februarja 2025. FOTO: Jana Rodenbusch/ Reuters
Obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila se bodo znižale na 2,75, 2,90 oziroma 3,15 odstotka, z začetkom veljavnosti 5. februarja 2025. FOTO: Jana Rodenbusch/ Reuters
30. 1. 2025 | 14:22
30. 1. 2025 | 15:04
3:05

Svet Evropske centralne banke (ECB) je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Odločitev temelji na posodobljeni oceni inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike. Obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila se bodo tako znižale na 2,75, 2,90 oziroma 3,15 odstotka, z začetkom veljavnosti 5. februarja 2025, so sporočili iz ECB. 

Proces dezinflacije se po oceni analitikov nadaljuje v skladu s pričakovanji. Inflacija se je še naprej gibala pretežno v skladu s projekcijami strokovnjakov Eurosistema in se bo tekom letošnjega leta predvidoma vrnila na raven dvoodstotnega srednjeročnega cilja Sveta ECB. Večina meril osnovne inflacije nakazuje, da se bo inflacija vzdržno ustalila blizu ciljne ravni. Domača inflacija ostaja visoka, kar je predvsem posledica dejstva, da se plače in cene v nekaterih sektorjih še vedno s precejšnjim zamikom prilagajajo preteklemu skokovitemu porastu inflacije. Po drugi strani se rast plač umirja, kot je bilo pričakovano, dobički pa deloma blažijo njihov vpliv na inflacijo, ugotavljajo v ECB.

Inflacija rahlo navzgor, rast stagnira

Evrska inflacija se je sicer prejšnji mesec rahlo zvišala, z 2,2 na 2,4 odstotka, kar seveda ni argument za pocenitev denarja. So pa tokrat odločevalci očitno upoštevali, da je evrska ekonomija v zadnjem četrtletju lani stagnirala, nemško in francosko gospodarstvo pa sta se v zadnjih treh mesecih lani celo skrčili. Na drugi strani se tveganja za letošnjo rast nagibajo navzdol, še posebej zaradi možne uvedbe ameriških carin.  

ECB je sicer lani štirikrat znižala obrestne mere, letos pa naj bi po ocenah analitikov to storila še trikrat ali štirikrat. Evrska denarna oblast je pri obrestnem ukrepanju zdaj bolj odločna od ameriške centralne banke Federal Reserve, ki je ta teden pustila svoje obrestne mere nespremenjene, z argumentom, da inflacija na drugi strani Atlantika (vztraja pri 2,9 odstotka) še vedno ostaja povišana.  

Podrobneje bo vzroke in okoliščine današnjih sklepov pokomentirala predsednica ECB Christine Lagarde na popoldanski novinarski konferenci. 

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine