ECB bo jutri verjetno spet pocenila denar

Svet Evropske centralne banke (ECB), ki ga vodi Christine Lagarde, se bo jutri sestal na prvi letošnji monetarni seji in zelo verjetno že četrtič zapored pocenil denar. Ključno depozitno obrestno mero, po kateri se obrestuje denar, ki ga banke čez noč deponirajo pri centralni banki, naj bi po najverjetnejšem scenariju spet znižal za 0,25 odstotne točke, na 2,75 odstotka.

Zadnji, decembrski podatki sicer kažejo, da se inflacija v evrskem območju ne giblje povsem v skladu s pričakovanji, z novembrskih 2,2 se je namreč prejšnji mesec zvišala na 2,4 odstotka, pri čemer izstopa visoka, štiriodstotna storitvena inflacija. A to za zdaj ne vpliva na predvidevanja finančnih trgov. Ti še naprej pričakujejo nadaljnje zniževanje obrestnih mer tudi na prihodnjih zasedanjih ECB v marcu in juniju – in tudi po tem, vse do konca leta. Nadaljnji bolj popustljiv, »golobji« pristop evrskih odločevalcev je letos bolj verjeten tudi zaradi gospodarskih težav nekaterih evrskih držav z Nemčijo na čelu, ki znižujejo tudi inflacijska pričakovanja. »Trenutne triodstotne depozitne obrestne mere ECB so še vedno restriktivne, predvsem pa previsoke za trenutno zelo šibko gospodarstvo evrskega območja,« ugotavlja glavni ekonomist nizozemske banke ING Carsten Brzeski.

Hkrati z depozitno obrestno mero naj bi se znova znižali tudi obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja, ki določa ceno zadolževanja bank pri centralni banki za obdobje enega tedna, in obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila, ki ga najamejo banke, če potrebujejo denar čez noč.

Ta teden sicer poteka tudi dvodnevno zasedanje ameriške centralne banke Federal Reserve, kjer pa sprememb obrestnih mer (še) ni pričakovati, kljub nedavnim izjavam predsednika Trumpa, ki zahteva pocenitev denarja kot spodbudo gospodarski rasti. Pri tem velja dodati, da so ključne ameriške obrestne mere zdaj pri 4,5 odstotka, kar je opazno več kot v evrskem območju.

Slovenija za zdaj brez glasovalnih pravic

Odločanje evrske denarne oblasti bo tokrat potekalo brez aktivne slovenske udeležbe, saj namestnik guvernerja Primož Dolenc, ki po koncu mandata Boštjana Vasleta začasno vodi Banko Slovenije, v svetu ECB nima glasovalnih pravic. Pričakovane nižje obrestne mere bi sicer šle povsem vštric z nižanjem inflacije pri nas. Decembra je namreč medletna rast cen v Sloveniji znašala 1,9 odstotka, kar je manj od povprečja evrskega območja. Najnovejše podatke o januarski inflaciji bo Surs objavil 6. februarja, pri tem pa bo že upošteval posodobljene uteži za cene nekaterih izdelkov in storitev.