ECB še tretjič letos pocenila denar, recesije ne vidi

Svet Evropske centralne banke je na zasedanju na Brdu pri Kranju pričakovano znižal ključne obrestne mere za 0,25 odstotne točke.  »Najnovejše informacije o inflaciji kažejo, da se proces dezinflacije nadaljuje skladno s pričakovanji. Na obete za inflacijo vplivajo tudi nedavni kazalniki gospodarske aktivnosti, ki so slabši, kot je bilo pričakovano. Obenem pogoji financiranja ostajajo restriktivni,« je po seji povedala predsednica ECB Christine Lagarde. 

Po njeni oceni ECB bo »inflacija v prihodnjih mesecih predvidoma zvišala, nato pa v prihodnjem letu postopoma upadla proti ciljni vrednosti. Domača inflacija ostaja visoka, saj plače še vedno naraščajo s pospešeno hitrostjo. Po drugi strani bodo pritiski glede stroškov dela verjetno še naprej postopno popuščali, njihov vpliv na inflacijo pa bodo delno blažili dobički.«

Evropski statistični urad Eurostat je včeraj objavil, da je bila evrska inflacija septembra pri 1,7 odstotka, kar je manj od prvotne ocene. »Ali smo zlomili vrat inflaciji? Ne. Smo na poti, da to naredimo? Da,« je ob tem povedala prva dama ECB in opozorila na še previsoko rast cen hrane.

Na vprašanje Dela, ali so bili v ECB presenečeni nad tako hitrim zniževanjem inflacije, ki je omogočilo sedanji obrestni rez, ki septembra ni bil pričakovan, pa je Lagardova odgovorila, da je šlo za dogajanje v le petih tednih, ko so prejeli veliko novih informacij. »Smo bili presenečeni? Nisem prepričana, da smo pričakovali znižanje stopnje inflacije na 1,7 odstotka. Vsi smo bili nekoliko presenečeni nad tem. To je povečalo naše zaupanje, da se inflacija uspešno znižuje ... Vemo pa, da bodo prihodnji trije meseci težji in da se ta gibanja ne bodo linearno nadaljevala,« je opozorila, prihodnje leto pa naj bi se inflacija spet zniževala proti ciljni ravni.

Z današnjo odločitvijo bo ključna depozitna obrestna mera znižana na 3,25 odstotka. Obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa bosta pri 3,40 oziroma 3,65 odstotka. Začetek veljavnosti novih obrestnih mer bo 23. oktober.

Lagarde: Ne pričakujemo recesije

V ECB ob tem ocenjujejo, da se tudi ob naraščajočih tveganjih obeti za gospodarsko rast slabšajo, »a recesije ne vidimo, še vedno pričakujemo mehak pristanek,« je na vprašanje, ali bi se lahko recesija iz Nemčije prelila v širše evrsko območje, pojasnila Lagardova. 

Evropska centralna banka je tretjič letos znižala obrestne mere. Vir: ECB

Evropska centralna banka je sicer od sredine leta 2022, ko se je inflacija v območju z evrom povzpela v dvomestne številke, desetkrat zapored dvignila obrestne mere. Letos junija jih je prvič znižala za 0,25 odstotne točke, enako je storila tudi prejšnji mesec. 

Mrak: Odločitev je bila pričakovana

Znižanje obrestnih mer je postalo bolj verjetno šele v zadnjih dveh tednih, po objavi zadnjih podatkov o gibanju inflacije. Na seji sveta ECB pa ga je predlagal glavni ekonomist ECB Philip Lane. Po mnenju ekonomista Mojmirja Mraka je bila »tokratna odločitev res pričakovana. Bolj presenetljivo bi bilo, če bi se odločili ali za večje znižanje ali pa da do zmanjšanja obrestnih mer sploh ne bi prišlo. Bolj je zanimivo, da je bilo še pred mesecem dni, na prejšnjem zasedanju sveta ECB, pričakovati, da bo letos mogoče prišlo le še do enega znižanja obresti v decembru, za oktober pa tega ni bilo tedaj pričakovati. To jasno kaže, da se je situacija v enem mesecu precej spremenila,« opozarja Mrak.

Po njegovi oceni so bili ključni trije razlogi. »Najprej, napovedana gospodarska rast za letošnje leto je nižja, kot je bila še mesec dni nazaj. Tudi inflacija se je dodatno znižala. To sta dva argumenta v prid hitrejšega znižanja obresti. Ob tem pa je v tem času tudi ameriška centralna banka zelo radikalno znižala obresti, za pol odstotne točke. To je bil dodaten argument, saj razlike v obrestnih merah lahko vplivajo na gibanje deviznega tečaja.«

Ugibanja o prihodnjih obrestnih odločitvah

Kar zadeva prihodnje obrestne odločitve, se svet ECB ne zavezuje vnaprej. Še naprej se bodo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej, izhajali pa bodo iz ocene inflacijskih napovedi, v kateri bo upoštevani novi ekonomski in finančni podatki, dinamika osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.

Na podlagi sedanjih podatkov in izjav večina analitikov po poročanju Reutersa ocenjuje, da je velika verjetnost, da se bo ECB decembra odločila za ponovno znižanje obrestnih mer za 0,25 odstotne točke. Slišati je celo ocene, da bi rez lahko bil tudi večji, na ravni 0,50 odstotne točke.

In kako vidi prihodnje gibanje obrestnih mer Mojmir Mrak? »Razmere se hitro spreminjajo. Opravka imamo z dvema velikima neznankama. Prva je, kaj se dogaja z gospodarsko rastjo v Evropi. Vprašanje je, ali bodo pri že zdaj znižani napovedi sledili še kakšni popravki navzdol. Drugo pa je dogajanje na Bližnjem vzhodu. Če se resno zaplete pri nafti, se lahko zelo hitro zgodijo spremembe. V tem primeru mogoče niti ne bo decembrskega znižanja obrestnih mer, ki je zdaj zelo pogosto napovedovano. Razmere so precej nepredvidljive, zato je usmeritev ECB, da se odloča od sestanka do sestanka, pravilna.«