ECB bo tokrat verjetno naredila obrestni premor

Evropska centralna banka bo v četrtek zasedala zadnjič pred avgustovskimi počitnicami in spet odločala o monetarni politiki. Po prevladujoči oceni tokrat spremembe – oziroma vnovičnega znižanja – obrestnih mer (še) ni pričakovati. Pozornost finančne javnosti bo tako znova usmerjena v poudarke in podtone besed, ki jih bo predsednica ECB Christine Lagarde izrekla na novinarski konferenci po zasedanju.

Po tem, ko je evrska denarna oblast prejšnji mesec prvič po petih letih znižala svoje ključne obrestne mere za 0,25 odstotne točke, bo tako ta teden verjetno naredila premor, verjetno z zdaj že večkrat ponovljenim pojasnilom, da bo v prihodnje ukrepala na podlagi novih podatkov. Po prevladujočih ocenah analitikov naj bi letos še enkrat ali dvakrat pocenila denar, in sicer na sejah septembra in decembra (najkasneje pa januarja 2025), ko bo imela obakrat tudi na mizi nove napovedi inflacije in gospodarske rasti.

Očitno je takega mnenja tudi večina guvernerjev in drugih članov 26-članskega sveta ECB. Septembra bo sicer na mizi tudi več informacij o rasti plač, ki je zdaj eden glavnih razlogov za inflacijske skrbi in pomisleke centralnih bankirjev. Ob tem velja dodati, da člani sveta ECB že junija niso bili enotni glede znižanja obrestnih mer, proti je bil zlasti avstrijski guverner Robert Holzmann.

Do prehitrega obrestnega ukrepanja in rahljanja denarne politike so bili v svojih javnih nastopih zadržani tudi nekateri drugi evrski odločevalci. Glavni ekonomist ECB Philip Lane je v majskem intervjuju za Financial Times izrazil pričakovanje, da se bodo plačni pritiski normalizirali šele leta 2026, prav tako ni pod nadzorom storitvena inflacija - posledično bi se rast cen lahko letos še odbila navzgor.

Slovenija zdaj z inflacijo precej pod evrskim povprečjem

Povprečna stopnja inflacije v evrskem območju se je sicer junija v primerjavi z majem le skromno znižala, z 2,6 na 2,5 odstotka in tako še vedno presega dvoodstotni cilj ECB. To nakazuje, da bo začrtani proces evrske dezinflacije bolj postopen od prvotnih napovedi. Na drugi strani pa se je v Sloveniji, rahlo presenetljivo, prejšnji mesec letna rast cen precej bolj umirila, in sicer z majskih 2,5 na 1,6 odstotka, merjeno z evropsko primerljivim indeksom HICP. Glavni vzrok za to je bil sicer učinek osnove, izkazan skozi medletno nižje cene električne energije, goriv in drugih energentov.