Potem ko so lani cene energije upadle tudi zaradi zaustavitve gospodarske dejavnosti, povezane z epidemijo, se letos zaradi gospodarskega okrevanja povpraševanje po energentih veča, hkrati se dvigajo njihove cene. To seveda vpliva na pogoje poslovanja podjetij.

Stroški energije so lani na agregatni ravni predstavljali 2,07 odstotka čistih prihodkov od prodaje podjetij, leta 2019 pa 2,16 odstotka čistih prihodkov od prodaje, izhaja iz podatkov Ajpesa. Marža Ebit (dobiček iz poslovanja) je v slovenskem gospodarstvu lani znašala 4,2 odstotka.

»Priča smo ravno nasprotnemu trendu kot lani. Kot izhaja iz številk, bo izrazito zvišanje cen energentov pomembno vplivalo na dobičkonosnost poslovanja v letošnjem letu. Poleg tega je treba upoštevati, da se bodo naraščajoče cene energije z zamikom pokazale tudi v dvigu cen materiala, storitev in navsezadnje dela,« je opozorila Mojca Kunšek, direktorica Ajpesa.

Po lanskem šoku krize zaradi covida-19 je letošnji odboj gospodarske rasti v Slovenji višji kot v večini držav, ki so naše gospodarske partnerice. Kako se to kaže v poslovanju podjetij?

Kot je mogoče razbrati iz javnih objav kotirajočih slovenskih družb in zbirnih podatkov Sursa iz četrtletnega raziskovanja o poslovanju poslovnih subjektov, so medletni rezultati letošnjega poslovanja dobri, v prvem kvartalu v nekaterih dejavnostih celo rekordni.

V zadnjih mesecih se izrazito zaostrujejo težave v dobavnih verigah, primanjkuje pomembnih materialov ali so zelo zrasle njihove cene. V katerih dejavnostih so podjetja tem težavam najbolj izpostavljena, kako jih obvladujejo?

Podatki četrtletnega raziskovanja kažejo, da se je kazalnik gospodarnosti najbolj poslabšal v predelovalni dejavnosti, ki se spoprijema s pomanjkanjem materiala in surovin ter dvigom njihovih cen. Pomanjkanje je najbolj prizadelo proizvajalce avtomobilov in se je pokazalo v zastoju v proizvodnji, kar prinaša tudi težave na trgu dela. Dvig cen surovin in energentov po svetu se bo pokazal v znižanju dobičkonosnosti poslovanja, in sicer predvsem v panogah, v katerih podjetja višje stroške težje prevalijo na kupca. To pomeni, da bo v dejavnostih, v katerih stroški materiala in energentov v strukturi predstavljajo velik delež čistih prihodkov od prodaje (npr. predelovalna dejavnost), vpliv na dobičkonosnost večji.

Kako pomembno vlogo v gospodarskem okrevanju so odigrale sheme spodbud, ki jih je podjetjem v zadnjem letu in pol omogočala država?

Ukrepi države so gotovo pripomogli k okrevanju najbolj prizadetih podjetij. V turističnem sektorju je država poskrbela za povečanje povpraševanja tudi s turističnimi boni, v dejavnosti prometa s spodbudami, večina podjetij pa je uporabila državno podporo za zagotavljanje dela. Pri tem je treba poudariti, da je ukrepe državne pomoči uporabila približno polovica gospodarskih družb, kar kaže na to, da nekaterih epidemija ni bistveno prizadela.

So podjetja obdobje pomoči izkoristila tudi za prestrukturiranje, prilagoditev svojih proizvodnih programov?

Podjetja so bila zaradi razmer prisiljena v stroškovno racionalizacijo in hitrejšo digitalizacijo poslovanja. Še pred epidemijo nezaželeno delo od doma je postalo pomembna oblika izvajanja dela. Delovanje proizvodnih podjetij se zaradi pandemije ni bistveno spremenilo, delo na proizvodnih linijah je potekalo z izjemo nekaj dni skoraj ves čas. V vrsti storitvenih dejavnosti se je spremenil poslovni model, kot na primer dostava naročenega blaga ali hrane na dom, pospešena uporaba sodobnih komunikacijskih in tržnih poti ipd. Nedvomno se je najteže prestrukturirati ravno izvajalcem razvedrilnih, kulturnih in rekreacijskih dejavnosti ter turistični dejavnosti, ki si ponovnega zapiranja države ne morejo več privoščiti.

V nekaterih pomembnih industrijskih podsistemih, kot je na primer avtomobilska industrija, se hkrati z okrevanjem po covidu-19 dogaja izjemno hiter tehnološki prehod v e-mobilnost. Se ga naša podjetja pravilno lotevajo?

Iz javno objavljenih informacij je mogoče razbrati, da se slovenska avtomobilska industrija dobro zaveda trendov na področju e-mobilnosti in temu prilagaja investicijske odločitve ter proizvodne programe. Ker prehod v naslednjih letih zahteva velike investicije, so v okviru avtomobilskega grozda člani pristopili k projektu Gremo (GREen MObility), katerega primarni cilj je vzpostavitev investicijske platforme za preusmeritev proizvodnje v smeri spodbujanja proizvodnje ter prodaje električnih in hibridnih vozil, torej zelene mobilnosti.

Epidemija covida-19 je prinesla prestrukturiranje, v vrsti storitvenih dejavnosti se je spremenil poslovni model, ugotavlja Mojca Kunšek. FOTO: Jože Suhadolnik

V bančnem sistemu je več kot 24 milijard evrov prihrankov. Je pravilen občutek, da podjetja (pre)malo investirajo in ne povprašujejo po posojilih?

Podjetja so se v letih po finančni krizi pospešeno razdolževala in vstopila v epidemijo nizko zadolžena. Trend razdolževanja se je nadaljeval tudi lani, ko so gospodarske družbe povečale likvidnostne rezerve – denarna sredstva na računih so se povečala za 26,2 odstotka in so konec lanskega leta znašala že 8,23 milijona evrov. Ne glede na navedeno je bančni sektor letos zaznal povečano povpraševanje po kreditiranju prebivalstva in gospodarstva, kar potrjujejo tudi podatki četrtletnega raziskovanja.

Na katerih področjih in za kakšne namene bi moralo gospodarstvo investirati več?

Zaradi podnebnih sprememb in naraščajočih cen energentov lahko pričakujemo prestrukturiranje gospodarstva in investicij v smeri zelene energije, v energetsko obnovo oziroma povečanje energetske učinkovitosti ter digitalizacijo poslovanja. Zaradi pomanjkanja nekaterih surovin in materiala pa tudi spremembe vodenja zalog in logistike s prilagoditvijo poslovnega modela just in time v model za vsak slučaj ter večjim poudarkom na regionalizaciji dobave.

V najbolj propulzivnih dejavnostih je velika ovira tudi dostopnost delovne sile. Katere dejavnosti lahko najbolj prizadene? Kaj je mogoče storiti za izboljšanje razmer?

Pomanjkanja delovne sile je največ v storitvenih dejavnostih, primanjkuje tudi kadra z veščinami in znanji za intenziviranje digitalizacije in zeleni prehod. Dodaten izziv je neustrezna plačna politika kritične infrastrukture zaposlenih v zdravstvu, informatiki ter varnosti v državni upravi. S prostim pretokom trga dela se navedenega problema zavedajo tudi v gospodarstvu. Dodatna bojazen je inflacija, ki bi se lahko pokazala tudi v pritisku na plače, kar kaže na to, da bo treba na državni ravni čim prej pristopiti k oblikovanju novega plačnega modela na vseh področjih ter prestrukturiranju izobraževalnega sistema.

INFOGRAFIKA: Delo