Boštjančič: Reforma mogoča le na začetku mandata

Davčne spremembe so mogoče le z majhnimi koraki, pri njih pa so najbolj glasni tisti kritiki, ki mislijo, da jim bodo prinesle negativne posledice, vsi drugi pa so tiho, je povedal minister za finance Klemen Boštjančič na poslovnem forumu Izzivi in priložnosti 2025 v organizaciji Bloomberg Adrie. Kar zadeva nepremičninski davek, je pojasnil, da so na ministrstvu o njem odprli javno razpravo in v njej slišali veliko kritik, nanje pa pripravljajo tudi odgovore, ki jih za zdaj še niso objavili.

Minister je še ocenil, da je davčna reforma stvar več korakov, mogoče pa jo je izpeljati le na začetku, v prvem ali drugem letu mandata, kasneje pa da »med politiki ni velike volje za spremembe«. Iz vsega povedanega lahko upravičeno sklepamo, da v zadnjem letu aktualne vlade kakih globljih reformskih sprememb na davčnem področju ni pričakovati. Razložil je še, da so z nepremičninskim davkom želeli razširiti davek na premoženje, hoteli so nasloviti tudi vprašanje, kako naj mladi in srednji sloj pridejo do stanovanja, hkrati pa so želeli preprečiti, da bi bile nepremičnine najbolj zaželena investicija.

Boštjančič je sicer zavrnil kritike, da smo v Sloveniji preveč konservativni pri davčnih spremembah, češ, moramo se vprašati, koliko socialne države hočemo imeti. Po njegovem prepričanju »živimo v državi, kjer večina misli, da mora biti vse zastonj«. Interesne skupine imajo svoje želje in pričakovanja, politiki so nagnjeni k dramatičnim izjavam, k ukrepom pa ne, na drugi strani pa je samo letošnji transfer v zdravstveno blagajno znašal 1,5 milijarde evrov.

Sam sicer vidi tri cilje davčne politike: konkurenčnost gospodarstva, socialno politiko in ustrezno raven davčnih storitev. V tem kontekstu zanj davčna politika ni čarobna paličica, pač pa le »podporna politika«, tudi ko gre za konkurenčnost. Slednja po njegovih besedah v Sloveniji ni tako majhna, poleg tega tudi tuji poslovneži, zlasti s področij farmacevtskih in biotehnoloških podjetij, menijo, da je naše poslovno okolje ugodno za tuje investitorje.

Na vprašanje, kako naj v Sloveniji dosežemo ciljnih 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, je minister prepričan, da smo v Sloveniji med bolj radodarnimi državami, ko gre za subvencije za razne gospodarske panoge. V strategiji do leta 2030 imamo opredeljenih kar 40 strateških industrij, kar je seveda preveč. Na drugi strani pa bi si želel več ambicioznosti in predrznosti pri slovenskih zasebnih družbah, da bi rasle tudi s prevzemi, ne le organsko. Pri tem pa je skeptičen do zamisli, da bi na ljubljansko borzo uvrstili tudi Dars, češ da je preveč odvisen od državnih ukrepov.

Evropa potrebuje manj regulacije

»Ameriška podjetja, so ugotovila, kako iz umetne inteligence lahko naredijo posel, v Evropi pa ste najbrž najprej pomislili, kako bi umetno inteligenco regulirali,« je o razliki me ZDA in EU na konferenci Bloomberg Adria povedal Mark L. Vorsatz, glavni izvršni direktor globalne svetovalne družbe Andersen. Pozitivna plat ameriških napovedi carin je ta, da je Evropa poenotena kot še nikoli. »Če bodo ZDA uvedle carine, bo odziv Evrope enoten. To je dobro.« 

Ameriška administracija bi se morala zavedati, da so najboljši zavezniki ZDA v Evropi, Kanadi in Mehiki, meni Vorsatz - ko so ZDA napadle Afganistan, so ji zaveznice v Natu priskočile na pomoč. Evropi pa priporoča manj regulacije in nižje davke, kar bi povečalo vlaganja zasebnega kapitala v nova podjetja. EU ima za tretjino večjo populacijo kot ZDA, a le šestino zneska investicij v zagonska podjetja v primerjavi z ZDA.