Davek na nepremičnine – kazen za varčevanje

V prejšnjem režimu družbene lastnine je bilo zemljišče (parcela) »zemljiško knjižno telo I« (z. k. I) v lasti občine in hiša »zemljiško knjižno telo II« v lasti posameznika. Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZNLDL) je združil lastništvo na način, da je lastnik hiše postal tudi lastnik zemljišča. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) je bilo do leta 1997 smiselno, saj je lastnik hiše občini plačeval nadomestilo za uporabo občinskega zemljišča. Odtlej lastnik za uporabo lastnega zemljišča nadomestilo še vedno plačuje občini, kar je že po logiki sporno.

Kateri veljavni davki so po veljavni davčni ureditvi v Sloveniji povezani z nepremičninami? Davek na dohodek je plačan še pred kakršno koli investicijo; imamo dvoodstotni davek na promet nepremičnin, pri novogradnjah davek na vse proizvode in storitve (DDV); od prihrankov plačujemo davek na obresti in od kapitalskih naložb davek na kapitalske dobičke; lastniki, ki nepremičnine oddajajo, plačujejo davek na oddajanje nepremičnin ... In še vedno imamo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Občine trdijo, da z NUSZ deloma financirajo komunalno infrastrukturo, vendar to ne drži, saj te stroške lastniki že plačujemo v obliki položnic za komunalne storitve. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je torej de facto že davek na nepremičnine in je kot takšen sporen. Davek plačujemo samo zato, ker nekaj imamo; torej zgolj za posedovanje lastnih nepremičnin, ne pa zato, ker s tem nekaj zaslužimo. S trenutnim sistemom obdavčitve nepremičnin in NUSZ država dejansko krožno večkrat pobere davek na isto stvar, kar vodi v občutek nepravičnosti.

Lastniki vozil, plovil in letal, ki so lahko nekajkrat dražja od nepremičnin, ali tisti, ki so svoje prihranke naložili v premičnine, ne plačujejo letnega davka samo zato, ker jih imajo v lasti, pri nepremičninah pa država zahteva stalno plačevanje – kljub temu da lastnik ne ustvarja dohodka niti s tem, da v nepremičnini živi, niti če je prazna.

Nihče od predlagateljev nove obdavčitve nepremičnin ne govori o relevantni domači in evropski zakonodaji, povezani z izogibanjem dvojni obdavčitvi. Zakaj bi torej morale biti samo nepremičnine vir stalne obdavčitve, če gre za nekaj, kar smo že popolnoma plačali, medtem ko za premičnine, ki lahko dosegajo enake vrednosti ali celo milijonske zneske, tega davka ni? Večkratna obdavčitev iste stvari je pravno, ekonomsko in moralno sporna. Predlagani sistem pomeni grob poseg v lastninsko pravico. Država s predlaganim davkom (za katerega so za zdaj znana izhodišča) lastnike nepremičnin posredno sili, da jih oddajajo v najem ali prodajo, hkrati pa ne nudi nobene zaščite najemodajalcem. V praksi so lastniki pogosto nemočni, če najemniki ne plačujejo najemnine ali se nočejo izseliti. Sodna pot je dolga, draga in izjemno neučinkovita. A kaj če nekdo ne želi tujcev v svoji hiši in je ne želi prodati? Zakaj ne bi smeli imeti več nepremičnin, tako kot imajo nekateri več vozil, in jih uporabljati za dopust? Lastniki vikendov dopust preživijo v Sloveniji, tukaj tudi potrošijo svoj denar in od tega ima država samo korist.

Država ne bi smela posegati v osebne odločitve lastnikov, saj je lastnina v najširšem pomenu ena izmed temeljnih pravic. Lastniki nepremičnin imajo tudi določena upravičena pravna pričakovanja. Nekdo je delal in je že obdavčene prihranke vložil v nepremičnine, drugi za potovanja, premičnine, za igre na srečo – ali jih je »spustil po grlu«.

V tej zgodbi bo najbolj nastradal tisti, ki je delal, varčeval, se odpovedoval dopustom, si praktično odtrgal od ust, da ima hišo, vikend, stanovanje.

Naj s primerom ponazorim, do kam nas lahko pripelje tak način razmišljanja. Posameznik s prihranki, od katerih so bili plačani že vsi davki, plača davek pri nakupu parcele, davek od vsakega gradbenega materiala in na vse storitve, na koncu mora plačati še dodatni letni davek, ker ima nepremičnino. To je enako, kot če bi kupili sestavine za torto, od vseh plačali davek in na koncu državi plačali še dodatni davek na torto. Na vsako torto, kosilo, večerjo … V čem je razlika?

Mediji pogosto poročajo o spornih nakupih in razdeljevanju proračunskih sredstev te vlade; tudi zadnje občutno povečanje plač funkcionarjev kaže na to, da je denarja v državni blagajni dovolj. V razvitih demokracijah vlada lahko sprejme dvig plač, vendar povišanje velja šele za naslednjo vlado.

Kako brez davka na nepremičnine uspeva Malti, Monaku, Liechtensteinu in nekaterim drugim državam po svetu?

Naj bo lastnina pravica, ne breme!