Slabi približki pokvarijo užitek ob pitju kave

Skodelica kave je veliko več kot samo kulinarični užitek; je povabilo v prijateljsko družbo, nežna budnica in nenadomestljiv jutranji obred, je zaključek dobrega kosila, pomoč, ko nam spanec obteži veke ali nas k tlom tišči nizek krvni tlak, zaželena spremljevalka službenih sestankov, izjemno zanimiv tržni proizvod in celo kulturni motiv. Slovenci smo znani kot veliki porabniki kave, podatki se od vira do vira razlikujejo, ampak tam nekje pri šestih kilogramih na osebo na leto smo pristali, zelo visoko na evropski lestvici. Povsem na vrhu so Skandinavci s Finci na čelu.

Kava je poleg vode in čaja pijača, ki se je v svetu popije največ in se uživa najbolj pogosto. Od leta 2015 ima tudi svoj svetovni dan, 1. oktober. Odgovora, kakšno kavo najraje pijemo Slovenci, tudi na internetu nismo našli, vsi viri pa trdijo, da poraba narašča. Pitje kave je pač globoko zakoreninjena navada, razlogov pa je veliko. Raziskave različnih institucij kažejo, da se z zmernim rednim uživanjem kave zmanjšuje tveganje za nekatere bolezni, npr. parkinsonovo bolezen in sladkorno bolezen tipa 2. Poseben užitek je, ko si skuhamo ali v priljubljenem gostinskem lokalu naročimo »mojo« kavo. Ker – vsakdo jo ljubi drugačno. Turško, instant, z vodnim uparjevanjem, bolj ali manj močno, grenko, slajeno, z mlekom, smetano, penico, obogateno z začimbami ali šilcem ruma. Različicam ni konca.

Kava z nadomestki

Ponudba različnih vrst in kakovostnih (in censkih) ravni kave je bajna, izbira je stvar potrošnikovega okusa. Izjemno pomembno pa je tudi, kaj ji dolijemo. Če pravo kavo kuhamo doma, bomo zraven ponudili mleko, sladko ali trajno smetano ali smetano za kavo. Medtem ko so v starih časih dodajali mleko predvsem zaradi prepotrebnih dodatnih kalorij, ga danes predvsem zaradi okusa. Kanček mleka ali smetane namreč izboljša teksturo osnovne tekočine in prikrije njeno grenkobo. Mlečne beljakovine ublažijo tudi kislost kave (nekaterim kavopivcem ta sicer cenjena lastnost sveže kave ne ustreza) in popravijo njeno barvo.

Zlasti na zahodu poleg mlečnih izdelkov trg ponuja tudi razne mlečne nadomestke oziroma mleku podobne izdelke (coffee creamer) v tekočem obliki ali prahu, s katerimi naj bi poenostavili oziroma pocenili pripravo kave. Tudi na policah slovenskih trgovin jih je najti nekaj, v glavnem za uporabo v gostinstvu. Na slovenski deklaraciji enega od njih denimo piše »mešani mlečni izdelek z 1,5 odstotka mlečne maščobe«, vsebuje pa še nepotrebne stabilizatorje karagenana in aromo. Poleg tega se kot nadomestki za mleko v kavi uporabljajo tudi različni rastlinski napitki. Oboji so primerni tudi za ljudi z laktozno intoleranco in alergijo na mleko.



Če se torej želimo izogniti skoncentriranim mlečnim maščobam v smetani in nam je premastna celo z mlekom razredčena smetana za kavo ter izberemo mlečne nadomestke, moramo vedeti, kakšna je njihova sestava, da ne stopimo z dežja pod kap. Ker proizvajalci poskušajo doseči lastnosti, ki so čim bolj podobne mlečnim izdelkom, uporabijo na primer koruzni sirup oziroma razna rastlinska olja, vodo, sladkor ter umetne arome in barvila. Po eni strani se torej ubranimo sladkanja kave, a če jo »oplemenitimo« s takim nadomestkom, smo vnesli dodatne kalorije v obliki maščob in sladkorja (bistveno več, kot bi jih z mlekom) ter nepotrebne ali celo škodljive dodatke, celo transmaščobne kisline. Vse to je dobro vedeti tudi, ko pijemo kavo v gostinskih lokalih.

In da ne ostanemo zgolj pri kavi; nadomestke mlečnih izdelkov ponujajo tudi za uporabo pri pripravi hrane, pic (siru podoben izdelek, ki poleg nekaj mleka vsebuje tudi palmovo maščobo), slaščic in podobno.

Nič drugega kot naravno

Težava ni toliko v tem, da nam ponudniki vsiljujejo nekaj, kar ne bi bilo sprejemljivo po strogih živilskih standardih, ampak ker smo potrošniki večinoma premalo pozorni ali neozaveščeni. Preveč površno beremo deklaracije (ali jih sploh ne) in ne vprašamo, kaj je v resnici v napitku, ki ga naročimo. Naročimo denimo kapučino, a lahko dobimo kavo z mlečnim nadomestkom, ki naj bi naredil kavo žametno gladko in opojno (kar je funkcija spenjenega mleka ali smetane), a je zgolj slab približek.



O pomenu uporabe naravnih sestavin v sladicah, sladoledih, kavi itd. ve dosti povedati tudi znani mariborski slaščičar Klemen Logar, lastnik stare mestne slaščičarne Ilich. Veliko da na tradicijo, ki pa jo ves čas nadgrajuje. Njegova prva zapoved je, da pri izdelavi slaščic in sladoledov uporablja samo naravne sestavine. Ustvarja zgolj z maslom, ne z margarino, »ker pri maslu res vemo, kaj jemo«, okus je neprimerljivo boljši, margarina pa je slaba izbira tudi zaradi višjega tališča in vsebnosti transmaščobnih kislin, ki so po mnenju strokovnjakov še bolj škodljive kot nasičene maščobe.

Z rastlinsko smetano je sicer laže delati, pravi, vendar izdelek ni primerljiv z onim, v katerem uporabi smetano iz mleka. Res je po Logarjevih izkušnjah v zadnjem času opaziti trend pitja kave z rastlinskimi napitki, sojinim, mandljevim, riževim »mlekom«, a je tega zgolj nekaj odstotkov. Seveda pa je za gostince, ki uporabljajo naravne sestavine, pomembno, dodaja Klemen Logar, da jih kupujejo pri zanesljivih dobaviteljih, da je njihova kakovost standardizirana, vedno enaka in dobave redne.