Vračajo se k tradiciji in lokalnim sestavinam

Preprosto in naravno je že več kot desetletje izrazit trend v kozmetični industriji. Razlogov za to je več. Eden je, denimo, zakonodaja, ki prepoveduje uporabo določenih kemikalij v kozmetičnih izdelkih (seznam šteje več kot 1300 zdravju škodljivih snovi in se sproti podaljšuje). Drugi, veliko pomembnejši, je postopen, a odločen premik v potrošniški zavesti: med prioritete si postavlja zdravje in skrb za okolje.

Zato je pozornejši na to, kako živi, kako in s čim se prehranjuje in »kaj da nase«, naravno razume kot edino možnost za preživetje planeta. Industrija, tudi kozmetična, sledi njegovim pričakovanjem, saj je potrošnik pripravljen za naravno tudi več plačati.

Globalna raziskava Future Market Insight pojasnjuje spremembo paradigme v kozmetični industriji. Ta je po prepovedi uporabe številnih kemičnih sestavin v kozmetičnih izdelkih (sem sodijo kreme, geli in olja za kožo, dezodoranti, mila, šamponi, izdelki za britje, barvila za lase in izdelki za beljenje kože, ličila, zobne paste, izdelki za sončenje in podobno) začela poleg sintetičnih snovi čedalje bolj uporabljati snovi naravnega izvora, vključno z naravnimi antioksidanti, aloe vero in drugimi rastlinskimi izvlečki. Splošna usmeritev v zeleno in v naravno lepoto je prisilila proizvajalce kozmetike, da so se obrnili nazaj k tradiciji in lokalnim sestavinam.

Hitra rast

Hkrati s tem se je krepila ozaveščenost potrošnikov o pomenu nabora sestavin v kozmetiki. Natančneje so začeli brati deklaracije in posegati po različicah, ki so se jim zdele varnejše. Obveljalo je prepričanje, da je naravno tudi bolj zdravo. Največji razmah v zeleni smeri je doživela kozmetika za nego las in kože, z zamikom so sledili tudi ličila in parfumi. Vse bolj priljubljene so postale naravne barve iz pigmentov sadja in zelenjave, iz ekskluzivnih naravnih sestavin so oblikovali nove, inovativne dišave.



Še nekaj opažanj iz omenjenega vira: konkurenca v proizvodnji kozmetike in izdelkov za osebno nego se še vedno zaostruje, za prevlado moči blagovne znamke je treba pokazati kaj več kot le močan portfelj izdelkov. K rezultatom veliko prispeva naravna kozmetika za moške. Analitiki pričakujejo, da bo ta segment še naprej hitro rasel, da pa bodo oglaševalski pristop »zanj« zamenjali s pristopom »prave sestavine«.

Hiter prodor naravne kozmetike na splet sili proizvajalce k prilagoditvi prodajnih strategij. Ključni akterji na tem trgu so prešli iz nišnih distribucijskih kanalov v običajno klasično trgovino na drobno. Leta 2019 je bilo razmeroma veliko naravne kozmetike prodane v hipermarketih in supermarketih.



Podatki globalnih raziskav kažejo, da je vrednost trga naravne kozmetike in izdelkov za osebno nego leta 2018 znašala 34,5 milijarde dolarjev, leta 2019 se je povzpela na že več kot 36 milijard. Po napovedih portala Statista naj bi do leta 2027 zrasla na že 54,5 milijarde dolarjev, kar pomeni več kot petodstotno letno rast. Nekatere napovedi o letnem prirastu so še bolj optimistične. Vendar pa ob tem velja poudariti, da je delež naravne, eko, bio, veganske itn. kozmetike glede na celotni trg kozmetike še vedno le med petimi in desetimi odstotki, čeprav, kot pravi dr. Janko Žmitek, profesor na Visoki šoli za storitve, Oddelek za kozmetiko/Inštitut za kozmetiko, je občutek glede na medijske objave in oglaševanje nasproten.

Vodilo je certifikat

V Evropi, ki predstavlja okoli tretjino globalnega trga naravne kozmetike, v tem pogledu prednjačita Nemčija in Francija, sledi Italija. Tudi na policah slovenskih trgovin je vse večja gneča izdelkov, ki se kitijo z nazivom naravna kozmetika, znotraj te pa se širi tudi nabor eko, bio, organske ali celo veganske kozmetike. A, kot opozarjajo poznavalci, ni vse zlato, kar se sveti. To področje je v svetu in pri nas šibko regulirano in pod krinko naravnega se lahko skriva izdelek, ki vsebuje le majhen delež naravnih sestavin. Zmotno je tudi prepričanje, da mora biti izdelek, ki nosi oznako naraven, povsem brez aditivov oziroma konzervansov, naravnih, ali sintetičnih. Da neki izdelek izpolnjuje določene višje zahteve in standarde, lahko ugotovimo šele, če je certificiran.

Za potrošnika, ki želi naraven ali ekološki izdelek, je najustreznejše vodilo pri nakupu certifikat. Ta zagotavlja potrošniku, da je izdelek naraven ali ekološki in da vsebuje tisto in toliko, kot obljublja na deklaraciji. Vendar je treba vedeti, da certifikacijske organizacije večinoma določajo delež sestavin po številu, ne pa po masi, kar lahko relativizira sestavo.



V Evropi obstaja več deset različnih standardov oziroma certifikatov. Vsaka neodvisna (zasebna) certifikacijska organizacija si sama določi standarde in pravila, ki jih mora izpolniti izdelek, ki želi nositi njen certifikat. Med njimi so na primer minimalna vsebnost naravne ali organske vsebine, proces pridelave ali proizvodnje naravnih sestavin, vsebnost sprejemljivih sintetičnih in seznam nedopustnih sestavin ipd. Ampak – potrošnik mora prebrati deklaracijo, vedeti, kaj išče, in si na podlagi podatkov znati ustvariti mnenje.

Anketa, ki jo je lani prek spleta opravila študentka tretjega letnika visokošolskega študija kozmetike na VIST – Visoki šoli za storitve Lucija Šerak, je pokazala, da je dobri dve tretjini vprašanih naključno izbranih anketirancev pozornih na oznake naravno, biološko, organsko, ekološko na kozmetičnih izdelkih, še nekaj večji delež pa jih pri nakupu ne pogleda, ali ima izdelek tudi certifikat. Osmih od desetih oznaka naravno ne prepriča, če izdelek ni certificiran, skoraj vsem pa je jasno, da proizvajalci z oglaševanjem izdelkov kot naravnih, vendar brez certifikata, zavajajo potrošnike. »Izbira naravnega kozmetičnega izdelka ni tako preprosta in samoumevna, kot se zdi na prvi pogled. Zato je zelo pomembno poznavanje in razumevanje certifikatov, saj je to edina možnost, da izberemo izdelek, kakršnega pričakujemo,« sklene Lucija Šerak.

Pomemben je miks

Zavedati se je treba tudi, da niso prav vse naravne snovi enako učinkovite in dobre za kožo, lase, nohte. Narava nam daje mnogo koristnih snovi, tudi kozmetičnih in zdravilnih, a je pomembno, katere vzamemo, kombiniramo, kako jih tehnološko obdelamo, kako poskrbimo za njihovo trajnost, katere sintetične dodatke uporabimo, kako poskrbimo, da je kakovost konstantna. To vse je skrb strokovnjakov, ki razvijejo izdelek in skrbno preizkušajo razmerja in medsebojno učinkovanje sestavin. Zato je za ugotavljanje morebitnih neželenih reakcij pomembno, da so kozmetični izdelki dermatološko testirani.

Dermatologinja dr. Vesna Tlaker naniza nekatere rastline oziroma njihove izvlečke, ki jih najpogosteje vsebuje naravna kozmetika. Aloja na primer deluje vlažilno, pomirjujoče in hladilno. Zeleni čaj vsebuje antioksidante, ki so učinkoviti proti vnetju, proti staranju in kažejo obetavne rezultate pri izboljšanju videza od sonca poškodovane kože. Ognjič je eno od zelo priljubljenih domačih zdravil, saj deluje protivnetno, protibakterijsko in protiglivično ter lajša opekline. V naravni kozmetiki se uporabljajo tudi naravna olja, na primer oljčno, arganovo, mandljevo, ki kožo oskrbijo s potrebno vlago in maščobo. V rastlinah se skriva še množica drugih aktivnih sestavin za zaščito in polepšanje kože, njihove blagodejne učinke pa dosežemo s pravilno uporabo.



Raziskave na Inštitutu za kozmetiko so pokazale, denimo, celo zelo pozitivne učinke izvlečka iz lesa bele jelke na starajočo se kožo. »Izvleček je bil pridobljen iz odpadnega grčastega lesa – vej, torej gre za koristno uporabo naravnih odpadkov. Vsebujejo pa pretežno majhne polifienolne antioksidante, in naša precej obsežna in podrobna placebo kontrolirana raziskava je pokazala učinke na gube, gladkost, hiperpigmentacije, pore,« navede pozitiven primer Janko Žmitek in doda, da so sicer naravni materiali dobri viri antioksidantov, vitaminov, nekaterih rastnih faktorjev, sadnih kislin (AHA), aminokislin, peptidov, proteinov ...

Krog sklene embalaža

V prvi vrsti pa potrošniki posegajo po ekološki kozmetiki zato, ker verjamejo, da s tem pomagajo ohranjati naravo in prispevajo k razogljičenju našega planeta. Kot poudarja Vesna Tlaker, običajni sintetični kozmetični izdelki vsebujejo silikone, mineralna olja, sintetične polimere, konzervanse in umetne dišave, katerih proizvodnja lahko nesorazmerno obremenjuje okolje. V ekološki kozmetiki te sestavine nadomestijo naravne učinkovine, ki so ekološko pridelane. Torej, v spoštovanju naravnih ciklov, tako da je vpliv človeka na naravo minimalen, da ne uporablja kemikalij za povečevanje donosov.

Ponudniki, ki jemljejo organsko kozmetiko najbolj resno, gredo do konca: trajnostno naravnanost, katere cilj je zmanjšati ekološki odtis, podprejo z embalažo, ki je iz recikliranih materialov, najsi bodo to plastenke, tube, kartonske škatle, pa tudi steklo.