V trendu: naravno, preprosto, razumljivo označeno

Naše življenje se vse bolj vrti okoli zdrave hrane in zdravih navad. Medije in medmrežje preplavljajo nasveti o tem, kako in kaj jesti, da bo končni učinek blagodejen za zdravje, nutricionisti in drugi strokovnjaki sestavljajo prehranske piramide, priporočajo domačo kuho. Kaj pa takrat, ko nismo doma?

Mislimo na najranljivejše skupine, otroke in mladostnike, ki se prehranjujejo v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, ter tudi na populacijo v domovih za starejše, v bolnicah in podobno. Odgovornost za njihovo zdravje mora biti torej vključena že v strategijo ponudnikov osnovnih živil, ki dobavljajo javnim ustanovam.

Med velikimi živilskimi podjetji, ki svojo ponudbo pripravljajo skladno z dognanji o potrebah najranljivejših skupin prebivalstva, so tudi Ljubljanske mlekarne (LM). Njihova poslovna strategija temelji na zaznanih pričakovanjih potrošnikov, ki so vse bolj ozaveščeni, ki povprašujejo po naravnih, lokalno pridelanih, preprostih izdelkih brez dodanih sladkorjev, barvil, arom in aditivov. Strokovnjaki so trend poimenovali »clean label«, čisto označevanje. Pomeni pa, da je izdelek naraven, z malo sestavinami, brez umetnih dodatkov ter ima preprosto, razumljivo označbo, velja pa za vsa živila.

Prilagodljiva ponudba

Če se osredotočimo na prej omenjene skupine, ki se prehranjujejo v javnih ustanovah, so zahteve denimo pri mleku in mlečnih izdelkih še bolj določne. Za najmlajše v vrtcih je priporočljivo, da dobijo polnomastno mleko. Za osnovnošolce so stare, a še veljavne smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah predvidele pol posneto mleko, a so raziskave pokazale, da tudi oni še potrebujejo polnomastno mleko, saj so vitamini, ki jih nujno potrebujejo v tej starosti, topni v maščobah.

Poleg tega je, posebno najmlajšim, treba ponuditi tako hrano, ki jo bodo res pojedli. »Kaj pomaga štetje kalorij ter prisotnost mineralov in vitaminov, če otrok tega na koncu ne poje, če ni dovolj okusno, kakovostno,« pojasni prehranska svetovalka v LM Anja Petelin.

Za razliko od mladine je za starejše, ki z leti izgubljajo mišično maso, primernejše posneto mleko in mlečni izdelki, ki pa vsebujejo več beljakovin. Ker je med starejšimi veliko sladkornih bolnikov, je treba večjo pozornost nameniti vsebnosti sladkorja – naj ga bo čim manj.

Zato so v LM zahtevam trga prisluhnili tako pri velikosti pakiranj – za velike centralne kuhinje in za male porcijske enote za potrebe vrtcev. Določene izdelke so, denimo, prilagodili željam javnih ustanov po izdelkih brez laktoze (Mu Muki in sladoled Lonček) ali določeni skupini potrošnikov (Mu Muki skuto so razvili posebej za otroke in šteje med inovativna živila leta 2021, sirotkin napitek Ego multivitamin pa zagotavlja dodatne vitamine za večjo odpornost).

Pogoj, ki velja na splošno za vse izdelke, je, seveda, da so živila varna, mikrobiološko in kemijsko pregledana po vsej verigi, od preverjanja na kmetiji, v zbiralnici mleka, ko pride v proizvodni obrat, in nato še končni izdelek, ki ga postavimo na mizo, poudarja Petelinova.

Slabo pripravljeni razpisi

LM dobavijo javnim ustanovam velik del svoje proizvodnje. Veliki odjemalci so vrtci, šole, bolnišnice, domovi za ostarele, bolnišnice, vojska. Nekateri imajo v nabavi strokovno usposobljen kader, dietetike, organizatorje prehrane, ki točno vedo, kakšni so trendi zdrave prehrane in kakšna je ponudba na trgu, drugi, manjši, pa takega kadra nimajo.

V LM so zaznali vrzel v komunikaciji, zato so pred tremi leti vzpostavili delovno mesto prehranske svetovalke, ki skrbi za ta del kupcev in gostince. Zaposlili so Anjo Petelin, ki je prišla »z druge strani«, pred tem je bila namreč organizatorica prehrane v več vrtcih. Ker dobro pozna normative pri naročanju, prehranske trende ter ponudbo mleka in mlečnih izdelkov, laže komunicira z naročniki na javnih razpisih, tudi z manj strokovno podkovanimi; na preprost, poljuden način jim zna pojasniti dodano vrednost posameznih izdelkov za končne uporabnike.



Javni razpisi so za številne naročnike še vedno trd oreh, v povprečju so slabo pripravljeni, pripoveduje o svojih izkušnjah sogovornica. Vzrok za to niso zgolj kompleksnost pravil igre v javnem naročanju in pomanjkljive digitalne veščine naročnika, ampak tudi dejstvo, da ta pred pripravo razpisa ne razišče trga, ne ve, kaj je sploh na voljo, kako oceniti celotno naročilo, da je lahko vključen zakonsko predpisan delež živil po shemi kakovosti (po uredbi o zelenem javnem naročanju) in da se ta delež tudi v resnici nabavi.

Lokalni dobavitelj

Uredba o zelenem javnem naročanju spodbuja nakup ekoloških živil in živil, ki izpolnjujejo zahteve iz sheme kakovosti, zato manj obremenjujejo okolje. To je ponudba lokalnih pridelovalcev in predelovalcev. Mednje sodijo tudi LM – čeprav gre za tovarno sredi mesta, ki dobavlja v vsako slovensko vas. »Včasih se spregleda,« opozori Anja Petelin, »da popolnoma vso količino mleka, iz katere nastajajo naši izdelki, odkupimo doma, od lokalnih kmetov. Imamo srečo, da je Slovenija vsaj pri mleku več kot le samopreskrbna, zagovarjamo stoodstotno slovensko surovino.

Ker je to živilo, ki ima omejen rok trajanja, je naša prednost prav v tem, da je pot od kmeta do mize najkrajša možna. To zagotavlja zadostno svežino in kakovost. Zaradi strogih standardov in številnih analiz v vsej verigi je sledljivost zagotovljena. Dobavni čas pa je krajši tudi zaradi naše lastne distribucije, saj v vsak vrtec v državi izdelke pripelje naš dostavnik.«

Mleka je doma sicer dovolj, absolutno premalo pa je ekološkega. To je po besedah Anje Petelin vseslovenski problem. Zaradi velikih proizvodnih količin bi potrebovali veliko bio mleka. Ker ga ni, v Ljubljanskih mlekarnah izdelujejo samo bio jogurt in bio skuto, želijo pa si, da naj bi se z načrtnim spodbujanjem ekološkega kmetovanja v Sloveniji širila tudi ponudba bio izdelkov.