Urejena prehrana, orožje v vojni za talente

Urejena prehrana na delovnem mestu je pogoj za zdravje in dobro počutje zaposlenih, zadnja leta pa tudi eno od orožij v vojni za kadre, kažejo mednarodne raziskave. Delodajalci pri iskanju deficitarne delovne sile in vrhunskih strokovnjakov uporabljajo tudi to referenco. Zlasti v tehnoloških podjetjih, kjer je tekma za talente najhujša, so brezplačni obroki, prigrizki, sadje in pijače postali standard, drugod zagotavljajo sproščujoče okolje in ozaveščajo o zdravih načinih prehranjevanja. Pomena zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu se zavedajo tudi delodajalci v Sloveniji.

Ameriška korporacija za preskrbo pisarn s hrano in pijačo ZeroCater redno analizira tovrstne potrebe podjetij. Med drugim ugotavlja, da so poleg nacionalnih kuhinj v cateringu vse bolj priljubljene vietnamska, bližnjevzhodna, mehiška in indijska kuhinja, s čedalje bolj mednarodno raznoliko delovno silo pa se širi povpraševanje po etničnih različicah hrane.

Ker zaposleni večinoma skoraj pol dneva porabijo za komunikacijo s tehnologijo, je prav odmor za malico in skupno prehranjevanje priložnost za tkanje pristnih človeških vezi. V trendu je povpraševanje po dietnih obrokih, denimo z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov in z visoko vsebnostjo beljakovin. Milenijci in generacija Z tudi o malici na delovnem mestu razmišljajo bolj družbeno odgovorno. Pomembno jim je, da je meso iz biološke reje, želijo si več rastlinskih alternativ, izbirajo z mislijo na zmanjšanje živilskih odpadkov, kompostiranje itd.



Po navedbah analitikov urejena prehrana na delovnem mestu dviga moralo zaposlenih. Če se delodajalec potrudi zagotoviti hrano, imajo delavci občutek, da zanje resnično skrbi, da jih bolj ceni. V vse več kolektivih je zaposlenim na voljo vsaj sadje, kar deluje vzgojno in spodbuja zdrave prehranjevalne navade. Ena od študij je potrdila, da zaradi brezplačne in redne hrane zaposleni delajo bolje. Manj je bolniških, zaposleni porabijo manj časa za pripravo obroka, zato so bolj osredotočeni na projekte in bolj produktivni. Analizirana delodajalčeva naložba v brezplačno prehrano se je, denimo, povrnila 150-odstotno.

Po zajtrku doma bo v službi dovolj že lahek obrok

Slovenske vrednote

Po izkušnjah portala MojeDelo.com se tudi podjetja v Sloveniji vse bolj zavedajo pomembnosti zdravja in dobrega počutja zaposlenih. Z ukrepi, kot so na primer postavitev avtomatov z vodo v pisarnah, organizirana zdrava prehrana na delovnem mestu in možnost izbire več menijev, spodbujanje h gibanju in promocija zdravja na splošno, privabljajo nove talente in hkrati želijo tudi obdržati svoj kader.

»Generacija milenijcev že zdaj predstavlja polovico svetovne delovne sile, do leta 2025 pa bo milenijec vsak tretji od štirih na trgu dela. Njihove vrednote in pričakovanja do delodajalca se razlikujejo od prejšnjih generacij; želijo si ravnovesja med službo ter osebnim življenjem, možnost razvoja novih kompetenc in dodatnih izobraževanj, povratnih informacij od nadrejenih, dobrih odnosov in sodelovanja, fleksibilnosti na delovnem mestu, izredno pomembno pa jim je tudi zdravje ter dobro počutje,« opisuje percepcijo slovenskih zaposlenih Monika Burjek, HR-specialistka na MojeDelo.com.



Kot kaže raziskava Global Talent Survey (izvajata jo MojeDelo.com in Boston Consulting Group), so se sicer vrednote na delovnem mestu v času pandemije spremenile. V letu 2020 so anketiranci na piedestal postavili dober odnos s sodelavci, sledili so dobro usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, dober odnos z nadrejenimi, učenje in razvijanje veščin ter zanimivost delovnih nalog. Za razliko od odgovorov iz leta 2018 so ostali v ozadju tako ugled in družbeni vpliv zaposlovalcev ter privlačnost panoge, kot zagotovila, da so delovne naloge za zaposlenega izziv, služba raznolika in da je dovolj plačanega dopusta.

Manj bolniških

Tudi na največjem slovenskem zaposlitvenem portalu MojeDelo.com opažajo, da sta tako za iskalce zaposlitve kot za delodajalce zdravje in zdrava prehrana na delovnem mestu vse bolj pomembna. Dejstvo je namreč, pojasni Monika Burjek, da utrujenost in padec koncentracije nakazujeta na pomanjkanje energije in dehidracijo, nasprotno pa skrb za zdravo in uravnoteženo prehrano na delovnem mestu vpliva na storilnost in večjo motivacijo zaposlenih – to vodi v manj bolniških dni.



Kaj torej lahko stori delodajalec? »Delodajalec lahko poskrbi za urejen prostor, kjer si zaposleni pripravljajo obroke. Prav tako pa je pomembno upoštevati tudi dejstvo, da zaposleni z nekoliko nižjimi osebnimi dohodki še vedno raje prejemajo denarno nadomestilo za prehrano kot pa organizirane obroke v podjetju. S tem si finančni položaj vsaj malo izboljšajo, žal pa se to prepogosto počne na račun zdravja.«

Seveda obstajajo razlike med podjetji. Tista, ki gradijo močno blagovno znamko delodajalca, skrb za svoje zaposlene praviloma postavijo na prvo mesto in spadajo med zdrava podjetja, v katerih si mnogi želijo delati, dodaja sogovornica.

Prinesena malica

V podjetjih, kjer nimajo organizirane malice, so zaposleni prepuščeni lastni domiselnosti in ozaveščenosti, hrano si prinesejo od doma ali v trgovini izberejo zdrav sendvič, juho, solato ... Če imajo na voljo vsaj primeren prostor (primerno opremljeno čajno kuhinjo, jedilniški kotiček), si lahko pripravijo bolj okusne in zdrave obroke, kot jih ponujajo obrati za pripravo delavskih obrokov. Po smernicah zdravega prehranjevanja bi morali odrasli zaužiti tri dnevne obroke, enakomerno razporejene čez dan, vmes sta lahko (ni pa nujno) dva manjša prigrizka. Po idealnem scenariju naj bi torej tisti, ki delajo dopoldne, doma pozajtrkovali, potem pa v službi zaužili en obrok, malico ali kosilo, ki naj bi pokril do 30 odstotkov potreb po energiji.

Izbira živil je stvar vsakega posameznika, njegovih prioritet in informiranosti. Zdrav krožnik ne sme biti prevelik, do polovice bi moral biti naložen z zelenjavo, po četrtino naj zavzemajo beljakovine in škrob. Zraven si lahko privoščimo solato, ne prevelik sadež in kozarec tekočine.