Neomejen dostop | že od 9,99€
Ljubljansko podjetje Hyla je s svojimi vodnimi sesalniki, ki so pravzaprav sistemi za čiščenje zraka in prostorov, zapolnilo tržno nišo tudi v svetovnem merilu, kjer so zelo poznani in vodilni po obsegu posla, inovativnosti ter kakovosti tako izdelka kot tudi (po)prodajne storitve.
Podjetje Hyla vodijo štirje direktorji, poleg soustanovitelja Janeza Pogačarja še njegova hči Katarina Mali Pogačar, ki se je z delom v podjetju seznanjala že od mladih nog, tako da ima zdaj, ob prevzemanju funkcij, dober pregled nad vsem in skrbi za poslovodenje. V vodstveni ekipi sta še direktorica prodaje Polona Golob Jamnik, ki je v podjetju že 28 let, skrbi pa za prodajno-logistične izvozne posle, ter direktor Marko Perčič, ki je pristojen za organizacijo proizvodnje, nabavo, kakovost in skladiščenje.
Podjetje Hyla sta strojna inženirja Janez Pogačar in Dorotej Erjavec ustanovila leta 1990, saj jima za prototip njunega sesalnega aparata ni uspelo dobiti nobenega uveljavljenega proizvajalca, ki bi izdelek prevzel v svoj program. »Naše ambicije na začetku niso bile velike, a se je kmalu pokazalo, da je izdelek zanimiv in da bo treba organizirati še prodajno mrežo. Običajna maloprodaja namreč ni bila primerna, ker izdelek zahteva seznanjanje z načinom uporabe, sicer ga uporabnik ne bo prav uporabljal in ne bo zadovoljen. Zato smo začeli z neposredno prodajo, s predstavitvami pri interesentih na domu, in tako je bila stvar uspešna,« pojasni Janez Pogačar.
Najprej so prodajali le v Sloveniji, pozneje so se začeli širiti še v druge države. »Pravi razvoj pa smo doživeli, ko smo se spoznali s partnerjema iz Nemčije, ki sta bila izkušena v tovrstnem načinu prodaje, zato smo z njima ustanovili skupno podjetje Hyla International, ki še danes odlično prodaja naše izdelke po vsem svetu,« podjetniško pot s ponosom opiše Janez Pogačar.
Še vedno pa je najbolj priljubljena tista iz Mehike, ki zareglja, če jo stisneš za krak, pa tudi tista največja žaba, ki je na ogled v njihovi trgovini v ljubljanskih Črnučah in s katero se vsi želijo slikati; seveda pa ne smemo pozabiti še zlate žabice pri vhodu, ki »izpolnjuje želje«.
Podjetje Hyla je imelo lani dobrih 33 milijonov evrov prihodkov in 5,7 milijona evrov čistega dobička ter poleg tega zelo visoko dodano vrednost na zaposlenega, dobrih 156 tisoč evrov. Letos pričakujejo dobrih 50 milijonov prihodkov in ustrezno povečanje drugih parametrov.
Kot pravi direktorica Katarina Mali Pogačar, so prisotni že na več kot 70 trgih po vsem svetu. »Slovenski trg predstavlja zelo majhen delež, saj izvozijo približno 99 odstotkov proizvodov. Največji trg je Nemčija, sledijo ZDA, Francija in druge evropske države, zatem pa še Čile, Južna Amerika, Brazilija. Prisotni smo tudi v Ukrajini, Kirgiziji, Kazahstanu in Singapurju. Podjetje v Nemčiji Hyla International pa skrbi za prodajo.«
Našega izdelka ne promoviramo kot klasičnega sesalnika, poudarja Katarina Mali Pogačar, saj gre tudi za sistem za čiščenje zraka, kar je bilo zelo pomembno tudi med pandemijo. »In to zavedanje je ostalo še danes, saj čist zrak ljudem zelo veliko pomeni. Veliko naših kupcev se že pri starših navadi delati s hylo, zato si jo kupijo tudi, ko gredo na svoje. Pri nas imamo še servis, kjer lahko popravimo tudi starejše modele hyle, saj je ponavadi treba zamenjati le motor. Naši materiali so kakovostni in vzdržljivi.«
Podjetje, ki ima okoli 115 zaposlenih, zadnja leta doživlja skokovito rast, glede na aktualne razmere pa je težko napovedati, kako bo v prihodnje. »Vedno imamo v mislih različne scenarije – to je bilo zmeraj naše pravilo, da smo pripravljeni na kontinuiteto, ali na rast, ali pa na usihanje, saj smo vse to že doživeli. Trenutno se najbolj usmerjamo v priprave na nadaljnjo rast,« pravi Janez Pogačar.
Dobrim kadrom so vrata pri njih vedno odprta. Ker se sloves podjetja veča, jih tudi laže pridobivajo, pri čemer jim med drugim pomagajo predstavitve v javnosti. Imajo pa različne načine pridobivanja sodelavcev, dostikrat je dovolj že to, da se o njih razširi dober glas. Trenutno je najteže dobiti kadre za razvoj, pa tudi za proizvodnjo in skladišče. »Menim, da je Hyla s konkurenčnimi pogoji in z urejenim delovnim okoljem kot delodajalka zelo zanimiva,« še pravi sogovornik.
V podjetju veliko vlagajo v razvoj in imajo tudi svojo razvojno notranjo ekipo, v katero so vključeni tudi zunanji sodelavci. Tako oblikovanje kot celoten razvoj elektronike potekata v Sloveniji, prav tako večina proizvodnje komponent – razen tam, kjer je bolj racionalno poiskati dobavitelje iz drugih držav.
»Sicer pa vsako leto predstavimo tudi manjše novosti pri priboru za sesalnik. Pri tem upoštevamo tudi predloge naših uporabnikov, o katerih razpravljamo na naših razvojnih sestankih. Vse večje novosti, to je generacijske spremembe, pa predstavimo vsakih pet do sedem let,« še pojasni Janez Pogačar.
In kako se kaže trajnostna naravnanost podjetja? »Naš izdelek je že po zasnovi z majhno porabo energije – tudi v času, ko smo začeli. Takrat so bili sesalniki 2000- in 2700-vatni, naši pa so bili ves čas od 700- do 800-vatni. Majhna poraba energije tedaj ni bila popularna, kupci so jo celo razumeli kot pomanjkljivost, za katero smo se morali skorajda opravičevati.
Potem pa je pred leti prišla evropska direktiva, ki je predpisala majhno moč aparatov za čiščenje in jo omejila na takšno, kot smo jo mi imeli ves čas. Tako da smo bili z našim konceptom pred časom. Z novo rešitvijo motorja za elektronsko komutacijo nam je uspelo izkoristek še povečati, tako da imamo ob manjši moči boljši sesalni učinek. Ta se tudi ne zmanjšuje, ker sesalnik nima nobenih filtrov, le vodo, kar pomeni, da je moč konstantna ne glede na to, kakšno vso umazanijo posesaš,« še poudari Janez Pogačar in doda, da je to res dodana vrednost njihovega izdelka.
Sicer pa za trajnostno naravnanost skrbijo tudi z ukrepi za recikliranje v proizvodnji, pred nekaj leti so investirali v sončno elektrarno, s katero zdaj pokrivajo tako rekoč vso energijsko porabo v objektu.
Sedanja lokacija podjetja Hyla v ljubljanskih Črnučah je že tretja, kjer poslujejo, zaradi širitve so že pred časom morali najeti dodatno zunanje skladišče. Ker pa si želijo dolgoročno rešiti problem s povečanimi skladiščnimi in proizvodnimi zmogljivostmi v okviru podjetja, so zdaj v fazi priprave projekta za novo poslovno proizvodno-skladiščno poslopje v bližini letališča Brnik. Trenutno so v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, želijo pa si, da bi bil objekt v letu ali dveh zgrajen in v uporabi.
In kakšni so načrti za prihodnost? »Prizadevamo si za nadaljnjo rast in da bodo tudi vsi naši kupci in zaposleni rasli z nami. Veš pa nikoli ne, saj garancij ni. Ampak smo optimisti. Vedno se bomo prilagajali situaciji, rast trga je za nas obveza, ki jo je treba izpolnjevati, to smo zmeraj počeli in zmeraj bomo,« še poudari direktor Janez Pogačar.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji