Več zanimanja za podatke pri preverjanju konkurentov

V Sloveniji so gospodarske družbe lani ustvarile 6,7 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je nominalno deset odstotkov in realno dva odstotka več kot predlani. To so podatki iz oddanih letnih poročil, ki jih je Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) oddalo 71.638 gospodarskih družb.

Največ neto čistega dobička so lani ustvarile gospodarske družbe v osrednjeslovenski regiji, 3,2 milijarde evrov oziroma 29 odstotkov več kot predlani. Sledila so podjetja savinjske regije s 644 milijoni evrov (+1 odstotek) in podravske regije s 511 milijoni evrov (–9 odstotkov), najnižji pa je bil v koroški regiji, 79,5 milijona evrov (–31 odstotkov). Najvišjo rast so imeli v posavski regiji, kjer se je neto čisti dobiček več kot podvojil na 298 milijonov evrov.

Ajpes je namreč uradni vir številnih podatkov in informacij, tudi o poslovnih subjektih in njihovem poslovanju. Omenjene podatke pa zagotavlja različnim deležnikom po uradni dolžnosti, na primer državnim organom, ministrstvom in njihovim sistemom za izmenjavo podatkov, Statističnemu uradu RS, Banki Slovenije, Finančni upravi RS, Uradu za makroekonomske raziskave in Policiji, brezplačno prek portala ali na željo naročnikov, za plačilo pa tudi poslovnim subjektom ter vsem drugim zainteresiranim uporabnikom.

Podatki za statistični in davčni namen

Uporabnikom so na njihovem portalu, kot pojasnjuje direktor Ajpesa Tomaž Klemenc, na voljo tudi podatki iz poslovnega registra Slovenije, registra transakcijskih računov, registra dejanskih lastnikov in še devet drugih registrov, kakor tudi javno objavljena letna in zaključna poročila poslovnih subjektov, poročila o prostovoljstvu in poročila o volilnih in referendumskih kampanjah. Omogočajo tudi dnevne, tedenske ali mesečne prevzeme podatkov o poslovnih subjektih, in sicer v različnem naboru, ki jih uporabniki lahko vključujejo v svoje storitve, aplikacije in podobno.

Bi podjetjem lahko subvencionirali zavarovanje premoženja?

Poslovni subjekti skladno z zakoni predlagajo Ajpesu letna poročila za več namenov – za statistične, davčne preglede in javno objavo na njihovem portalu. Podatki iz letnih in drugih poročil so dostopni za zadnjih pet let, kar uporabnikom omogoča celovit, preprost in hiter dostop, lahko jih uporabijo v poslovne ali analitične namene.

»Uporabniki našega portala najpogosteje vpogledujejo v podatke poslovnega registra, ki vključuje tudi sodni register, in registra transakcijskih računov, sledi uporaba javne objave letnih poročil in listin v postopkih zaradi insolventnosti. Vse več zahtev je tudi za avtomatiziran prevzem registrskih in finančnih podatkov prek spletnih servisov, ki podpirajo različne poslovne sisteme uporabnikov, ERP, CRM in tako dalje. Za uspešnejše sodelovanje na javnih razpisih, za pridobivanje ugodnejših virov sredstev in podobno se povečuje tudi povpraševanje po podatkih za preverjanje poslovnih partnerjev in konkurentov ter po bonitetnih ocenah, ki jih pripravljamo po metodologiji S.BON AJPES,« pojasnjuje Klemenc.

Digitalizacija poslovanja

Digitaliziranost poslovanja omogoča, da Ajpes poslovne primere, ki jih sprejme posamezna izpostava, lahko rešuje v katerakoli izmed 12 izpostav v 12 slovenskih regijah. Še vedno pa uporabnikom omogočajo, da svoja naročila ali zahteve lahko posredujejo tudi osebno na izpostavah.

»Vsebina projektov, ki jih izvajamo z namenom posodobitve informacijske infrastrukture in informacijskih sistemov ter na sploh večje učinkovitosti poslovanja, dodatno potrjuje, da se Ajpes zaveda priložnosti, ki jih omogočajo nove tehnologije s področja digitalizacije poslovanja in tudi odgovornosti do uporabnikov ob spreminjajoči se regulativi. Pri tem imamo dva večja izziva. Prvi je povezan s celovito prenovo poslovnega registra in njegovim povezovanjem z evropskim vozliščem. Drugi je vezan na večje nadgradnje sistema, namenjene zbiranju, obdelavi, objavi in posredovanju letnih poročil, tudi v smislu možnosti objave letnega poročila, ki bo vključevalo poročilo o trajnostnosti in upoštevanju uredbe o uporabi enotne elektronske oblike poročanja. Poleg tehnološke prenove obeh sistemov želimo doseči večjo učinkovitost delovanja in skladnost z zahtevami zakonodaje, pri tem pa upoštevati vse potrebne varnostne standarde,« pojasnjuje direktor Klemenc.

Pri tem dodaja, da sledijo hitremu tehnološkemu razvoju z nenehnimi investicijami v informacijsko in komunikacijsko infrastrukturo ter programsko opremo, digitalizacijo in avtomatizacijo procesov, uporabo naprednih analitičnih orodij, sodelovanjem s strokovnjaki in partnerji ter nenehnim izobraževanjem zaposlenih.

Z izzivi kibernetske varnosti pa se spopadajo na celovit in hkrati večnivojski način, ki vključuje tehnične, organizacijske in operativne ukrepe za zaščito podatkov in sistemov pred kibernetskimi grožnjami. »Pomembno vlogo pri tem namenja izobraževanju in ozaveščanju zaposlenih, uporabi naprednih varnostnih orodij, skladnosti s standardi in ocenjevanju tveganj ter sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki. Poleg tega redno spremljamo razvoj tehnologij, trende digitalizacije in informatizacije,« še dodaja direktor Ajpesa.