Poslovna 'varnostna kopija' za samostojne podjetnike

Letošnje leto je za samostojne podjetnike prineslo veliko manj prijetnih sprememb – poleg višjih davčnih bremen za tiste, ki so pri pridobivanju posla uspešnejši, tudi »slabše« kritje bolniške odsotnosti. Zato smo poiskali odgovor na vprašanje, ali in kako naj samostojni podjetnik zavaruje bolniško odsotnost.

Še lani je bila v okviru interventne zakonodaje določena upravičenost nadomestila za primere bolniške odsotnosti samostojnih podjetnikov po dvajsetih dneh. Letos je bolniška odsotnost za samostojne podjetnike do 30 delovnih dni strošek samozaposlenega. Šele od 31. delovnega dne dalje »bolniška« preide v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ta ukrep torej tudi zvišuje stroške poslovanja samostojnih podjetnikov in v njihov svet vnaša večje tveganje.

K sreči se vsaj pogoji za daljše bolniške odsotnosti niso spremenili. ZZZS v grobem pozna nadomestila za odsotnost do 90 dni in nadomestila za odsotnost nad 90 dni. Bolniška odsotnost za samostojne podjetnike oziroma nadomestila za do trimesečno odsotnost tako znašajo sto odstotkov osnove za poklicne bolezni, poškodbe pri delu ter darovanja krvi; 80 odstotkov osnove ob zadržanosti z dela zaradi bolezni, nege družinskega člana in usposabljanje otroka za rehabilitacijo ter 70 odstotkov osnove ob zadržanosti z dela zaradi poškodb zunaj dela, spremstva, ki ga odredi zdravnik, in poškodb zunaj dela po tretji osebi. Če je bolniška odsotnost za samostojne podjetnike daljša od 90 dni, se navedeni odstotek bolniškega nadomestila zviša za deset odstotnih točk.

Kako si lahko pomagamo

Samozaposleni pogosto nimajo enake stopnje socialne varnosti kot redno zaposleni, ki jim podjetja zagotavljajo redno plačo in socialne prispevke. Ob bolezni ali nezmožnosti za delo se samozaposleni pogosto znajdejo brez stabilnega vira dohodka. Marsikateri samostojni podjetnik se tako sprašuje, kaj lahko naredi v primerih krajše bolniške odsotnosti ali druge vrste zadržanosti z dela, na primer za nego otrok. Odgovor, ki ga samostojni podjetniki niso in ne bodo veseli, se glasi takole: bore malo ali skoraj nič. Krajše delovne odsotnosti so del poslovnega tveganja.

V poklicnih spretnostih se bo predstavilo več kot 90 mladih

Pomagajo pa si lahko s tako imenovanimi zavarovanji finančnih izgub, ki jih poznajo nekatere zavarovalnice. Samostojni podjetnik se tako lahko na primer pri Zavarovalnici Triglav zavaruje za primer finančnih izgub prek zavarovanja obratovalnega zastoja v storitveni dejavnosti. Omenjeno zavarovanje krije škodo zaradi delne ali popolne prekinitve poslovanja, ki je posledica resnejše in daljše bolezni, telesnih poškodb ali smrti zavarovanca (osebe, ki opravlja dejavnost) in/ali zaposlenih. A pozor, predmet tega zavarovanja so dogovorjeni stalni (fiksni) stroški, ki jih zavarovanec zaradi prekinitve poslovanja ne more pokriti. Izjemoma, če je posebej dogovorjeno, je predmet zavarovanja lahko tudi dobiček iz poslovanja, ki ga zavarovanec zaradi prekinitve poslovanja ne bi mogel doseči. In še najpomembnejši podatek: to zavarovanje krije obratovalni zastoj, ki je daljši od 14 dni. V tem primeru zavarovalnica krije škodo za celotno obdobje obratovalnega zastoja. Cene tovrstnih premoženjskih zavarovanj so odvisne od več dejavnikov (višine načrtovanih oziroma zavarovanih letnih poslovnih stroškov oziroma dobička iz poslovanja, obsega drugih sklenjenih zavarovanj in podobno).

Nadgradnja življenjskega zavarovanja

Le redki vedo, da je nezmožnost dela mogoče zavarovati tudi na drug način, in sicer z nadgradnjo življenjskega zavarovanja. Največja slovenska zavarovalnica, denimo, omogoča življenjsko zavarovanje za primer smrti, ki ga stranke lahko nadgradijo z dodatnim kritjem za primer delovne nezmožnosti. »S tem dodatnim zavarovanjem si zavarovana oseba v primeru delovne nezmožnosti zaradi bolezni ali nezgode zagotovi finančno varnost, kar vključuje nadomestilo za izpad dohodka zaradi bolniške odsotnosti ali trajne nezmožnosti za delo, kritje stroškov zdravljenja, prilagoditev bivalnega prostora ter morebitno zdravstveno oskrbo.«

To zavarovanje je, kot dodajajo, še posebej primerno za samozaposlene osebe s statusom samostojnega podjetnika (s. p.), ki so lastniki in upravljavci svojih podjetij. Dodatno zavarovanje jim lahko zapolni vrzel v prihodkih in omogoči finančno varnost v primeru, ko niso sposobni opravljati svojega dela. Zavarovanje za delovno nezmožnost namreč zagotavlja mesečna nadomestila za izpad dohodka, kar lahko pomaga pri kritju vsakodnevnih stroškov in ohranjanju finančne stabilnosti v težkih časih.

»Samozaposleni pogosto krijejo lastne zdravstvene stroške, saj nimajo vedno dostopa do širšega sistema zdravstvenega varstva, ki ga omogočajo delodajalci. Dodatno zavarovanje pa lahko vključuje kritje teh stroškov. Zavarovanje zagotavlja pomoč tudi pri stroških v primeru trajne delovne nezmožnosti, ko je potrebna prilagoditev bivalnega prostora – na primer pri poškodbah, ki vodijo v različne oblike invalidnosti.«

Zavarovanje začasne delovne nezmožnosti delno krije izgubo dohodka zgolj podjetnikom, ki ne morejo delati več kot 30 dni. »Takrat zavarovanec prejme dogovorjeno mesečno nadomestilo (v višini od sto evrov do tri tisoč evrov) za izpad dohodka, ki se izplačuje za obdobje, ko zaradi bolezni ali poškodbe ni sposoben za delo.« Prav tako pojasnjujejo, da je višina mesečne premije za dodatno zavarovanje prilagojena potrebam posameznika, zato mora vsak podjetnik glede na svoje specifične okoliščine oceniti, ali je sklenitev zavarovanja optimalna. Tudi v tem primeru stvari niso črno-bele, saj je premija dodatnega zavarovanja za delovno nezmožnost odvisna od več dejavnikov, med katerimi so ključni starost zavarovane osebe, višina zavarovalne vsote, poklic in tveganja, povezana z delom, zdravstveno stanje zavarovane osebe ter trajanje zavarovanja. Toda samostojni podjetniki, ki so bolj nagnjeni k boleznim, naj bi bili tudi bolj pripravljeni skleniti ustrezno zavarovanje.