Gradbeništvo je globalno med najmanj digitalno zrelimi panogami, v EU je bilo lani 90 odstotkov podjetij z najmanj desetimi zaposlenimi ocenjenih z nizkim digitalnim indeksom, v Sloveniji skoraj 97 odstotkov. A digitalizacijo je treba razdeliti na več sklopov – na določenih področjih so nekatera slovenska podjetja v svetovnem vrhu.

»V gradbeništvu se je digitalizacija najprej pojavila v gradbeni projektivi, in tu imamo podjetja, ki do podrobnosti obvladajo tehnologijo načrtovanja v tehniki BIM in so med vodilnimi na svetu. Tudi na področju gradbene operative so podjetja, ki odločno digitalizirajo in sinhronizirajo vse postopke, od upravljanja gradbene mehanizacije do upravljanja proizvodnih obratov ter asfaltnih in betonskih baz, vsi procesi potekajo sinhronizirano, prek računalnikov,« poudarja Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS. Učinki in prednosti so številni, najočitnejši pa so v prihrankih in večji kakovosti.

Za poklic je treba navduševati že osnovnošolce

»Gradbeništvo izdeluje unikatne izdelke, kjer so presenečenja mnogo bolj verjetna kot za tekočim trakom. Posledice takšnih presenečenj so podaljšani čas gradnje in prekoračeni stroški. Temu se izognemo z boljšimi informacijami, in tehnologija informacijskega modeliranja (BIM) je pri tem ključna,« je slikovit Žiga Turk s Katedre za gradbeno informatiko na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, kjer se s to tehnologijo ukvarjajo že od devetdesetih let prejšnjega stoletja. Tudi zato je digitalni prehod slovenske gradbene industrije povsem v koraku s svetom in prehiteva mnoge razvitejše države, je prepričan.

Eden ključnih kazalnikov digitalne prenove je obseg, v katerem gradbena podjetja v delovne procese vključujejo digitalna orodja, kot je BIM, ter morda tudi orodja navidezne resničnosti (VR) za projektiranje in načrtovanje ter naprave interneta stvari (IoT) za spremljanje in vzdrževanje, pa ocenjuje Katja Malovrh Rebec, vodja oddelka in laboratorija za gradbeno fiziko na Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG). Žiga Turk izpostavlja tudi preboj na področju poceni naprav za navidezno ali dopolnjeno resničnost, kar bo naredilo načrtovanje podobno računalniškim igricam, pojavljajo se pametne naprave in orodja na gradbišču, roboti, 3D-tiskalniki, gradbišče postane povezano v internet. Ob tem pa v ZAG opozarjajo na ključni pomen splošne digitalne pismenosti in dostopnosti tovrstnih znanj. Strokovnjake v gradbeništvu je treba usposobiti za učinkovito uporabo teh tehnologij, v panogi pa mora obstajati kultura nenehnega učenja. Za napredek v digitalizaciji je pozitivno, da je uporaba BIM postala obvezna, uvajanje lahko spodbudijo tudi vladni organi ter panožna združenja.

»Pomemben gradnik v celotni sliki je portal e-graditev. Sodelovanje med različnimi deležniki, kot so dobavitelji, izvajalci in regulativni organi, je bistveno za standardizacijo uporabe digitalnih tehnologij v gradbeništvu,« poudarja Katja Malovrh Rebec.

Kolektor CPG: Digitalizacija je ena od prioritet

V Kolektorju CPG, ki je med največjimi gradbinci pri nas, pojasnjujejo, da je digitalizacija ena od prioritet v podjetju: »Na gradbišča vpeljujemo digitalne sisteme, in sicer najprej na večja, sčasoma pa bomo v celoti prešli na digitalno vodenje projektov. Uvajanje digitalnih tehnologij je enako pomembno na infrastrukturnih kot na visokogradniških objektih, razlika je samo v uporabi različnih sistemov in naprav.« Podjetje je pri tem odvisno predvsem od rešitev, ki so dostopne na trgu, razvijajo pa jih tudi sami – na primer aplikacije za vzdrževanje vozil, naročanje betonov in digitalne dobavnice materiala. »Te aplikacije privarčujejo kar nekaj časa in nam omogočajo boljše sledenje določenih stroškov,« zatrjujejo.

Orodja za navidezno in dopolnjeno resničnost vstopajo tudi v gradbeništvo. FOTO: Vaks Stock Agency/Shutterstock

Z vpeljavo portala za vodenje in komunikacijo na največja gradbišča so skrajšali čas za odločanje, uredili komunikacijo med sodelujočimi na projektu. Vsaka zadeva ima sledljivost, zato je vodenje in sprejemanje odločitev zelo transparentno. Portal uporabljajo kot edini vir načrtov in podatkov, s čimer se močno zmanjša tveganje napak. S tem ko so vsa dokumentacija in načrti dosegljivi na vseh računalnikih in mobilnih napravah v realnem času, zaposleni porabijo manj časa za iskanje podatkov in potrebnih informacij, naročniki pa imajo ves čas pregled nad napredovanjem projekta, imajo nadzor nad spremembami, ker se podatki ne izgubljajo. A kot ob tem ugotavljajo v Kolektorju CPG, »naročniki žal še niso dovolj ozaveščeni, da bi izkoristili polno moč teh portalov v fazi vzdrževanja objektov«.

Tudi oprema na gradbiščih je vsak dan bolj tehnološko napredna. Sistemi vodenja strojev skrajšajo čas dela za 30 odstotkov in s tem tudi porabo energentov. V podjetju ves čas sledijo novostim na trgu in jih počasi uvajajo predvsem na področju priprave za asfalte in pri asfalterskih delih. Na gradbiščih uporabljajo drone, 3D-skenerje in 360-stopinjske kamere. »Drone uporabljamo za opravljanje pregledov gradbišč in izdelavo oblakov točk na večjih infrastrukturnih objektih. V zgradbah, kjer z njimi ni mogoče leteti, za to uporabljamo 3D-skener, 360-stopinjska kamera pa nam omogoča zajem celotne okolice z enim posnetkom, zato imamo boljšo prostorsko predstavo stanja na gradbišču,« pojasnjujejo. Vsi ti podatki se uporabljajo za spremljanje gradbišča in tudi za dokazovanje izvedenih del. Svoje mesto bosta v gradbeništvu dobila tudi robotika in 3D-tisk, so prepričani v Kolektorju CPG. Prispevek robotov bo pri ponavljajočih se delih, kot sta grajenje zidov in izkopi, s 3D-tiskom pa si bodo gradbinci pomagali predvsem pri izdelavi kompleksnih oblik, ki jih drugače težko izdelajo.

Izzivi in rešitve

Pomembno je, da velikim podjetjem na poti digitalizacije sledijo tudi v manjših in srednje velikih. Pri teh se nekoliko zatika, pravi Gregor Ficko in spomni, da so potrebni veliki finančni vložki, ob tem pa je uvajanje tehnologij tudi dolgotrajno. Katja Malovrh Rebec med izzivi digitalizacije v gradbeništvu omenja predvsem odpor do sprememb. Kot pojasnjuje, se nekateri gradbeni strokovnjaki upirajo sprejemanju novih tehnologij zaradi strahu pred spremembami, nerazumevanja, skrbi glede varnosti zaposlitve, ali pa jim ni všeč, da bi bili postopki bolj transparentni. Nekatera podjetja odvrne od naložb začetni strošek digitalnih tehnologij, ki je lahko visok, včasih izrazijo tudi skrb o morebitni neusklajenosti z obstoječimi predpisi, kar bi jim povzročilo pravne težave in težave s skladnostjo.

»Vključevanje novih tehnologij v obstoječe procese je lahko zapleteno in zahteva znatne spremembe delovnih postopkov in praks. Na izzive lahko odgovorimo predvsem z zagotavljanjem usposabljanj in virov, ki gradbenim strokovnjakom pomagajo razumeti in uporabljati digitalne tehnologije,« ocenjuje Katja Malovrh Rebec. Prispevajo tudi finančne spodbude podjetjem pri vlaganjih v digitalne tehnologije, veliko moč pa imajo po njenih besedah uspešni pilotni ali demonstracijski projekti ter spodbujanje partnerstev v panogi za izmenjavo najboljših praks in premagovanje skupnih izzivov.