Z digitalizacijo tudi do večmilijonskih prihrankov

Digitalizacija gradbene panoge v Sloveniji je ključni korak za izboljšanje učinkovitosti, trajnosti in konkurenčnosti v gradbenem sektorju. To so na Zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala na GZS prepričani že več let, poudarja njen direktor Gregor Ficko.

»Žal pa procesi uvajanja novih tehnologij, digitalnih orodij in metodologij za optimizacijo gradbenih procesov, ki bi zmanjševali stroške ter izboljšali kakovosti gradnje, potekajo prepočasi, tudi zaradi visokih stroškov na eni ter brezbrižnosti države na drugi strani. Zakaj brezbrižnosti države? Ker je digitalizacija gospodarskega sektorja ne zanima kaj dosti. Upamo, da se bo to s prihodom nove ministrice za digitalizacijo Ksenije Klampfer spremenilo,« še pojasnjuje Ficko.

Po njegovi oceni smo še najdlje pri uvajanju tehnologij BIM (Building Information Modeling oziroma informacijsko modeliranje gradenj), ki je eden izmed osrednjih elementov digitalizacije v gradbeni panogi. V Sloveniji je njegova uporaba v porastu in Ficko upa, da se bo ta trend nadaljeval. »Bo pa treba sprejeti ustrezno zakonodajo, ki bi kot v drugih državah EU določila pravila igre pri uporabi BIM in mu dokončno podelila status obvezne uporabe v projektih državnega pomena, kot predvideva že gradbeni zakon (GZ-1).«

Še vedno v začetni fazi

V Sloveniji uvajanje tehnologij BIM napreduje, vendar je v primerjavi z razvitejšimi državami še vedno v začetni fazi. Vzrokov za to je po besedah Gregorja Ficka kar nekaj, ključni pa je prav gotovo njegova omejena uporaba. BIM se uporablja predvsem v večjih projektih, medtem ko manjša podjetja pogosto ostajajo pri tradicionalnih pristopih zaradi omejenih sredstev in znanja.

»Problemi so tudi pri izobraževanju in ozaveščanju, kjer obstajajo vrzeli. Gradbene fakultete BIM sicer že vključujejo v kurikulume, vendar to ni dovolj za celovito implementacijo v prakso. Poleg tega pomanjkanje jasnih zakonskih okvirov ali smernic za uporabo tehnologij BIM upočasnjuje njihovo razširitev. Čeprav se zavedanje o prednostih BIM izboljšuje, je še vedno prisotno nezaupanje v začetne stroške in zahtevnost prehoda,« dodaja direktor gradbene zbornice.

Po oceni Zorana Simčiča, predsednika Sekcije gradbincev na OZS in podpredsednika OZS, je uporaba tehnologij BIM dobrodošla za večje projekte javnih naročil. »Pri gradnji, na primer, stanovanjskih hiš pa smo po moji oceni še daleč od tega. Poleg tega je za osvojitev znanja nujno še dodatno izobraževanje, kjer tudi obstajajo vrzeli. Če ocenjujem dejansko stanje, bo potrebnega še kar nekaj časa, da bomo vsi gradbinci začeli uporabljati BIM.«

Sicer pa po besedah Simčiča v Sloveniji zelo zaostajamo z digitalizacijo. »Če začnemo pri sami osnovi, lahko povem, da še vedno imamo gradbene dnevnike, v katere prek indigopapirja pišemo ročno. In gradbišče je osnova, da se bomo sploh začeli pogovarjati o digitalizaciji v slovenskem gradbeništvu. Pričakovali smo, da bo digitalni gradbeni dnevnik ugledal luč že na začetku letošnjega leta, saj smo se o tem namreč pred skoraj petimi meseci pogovarjali na resornem ministrstvu. Zdaj obstaja nekaj različic digitalnega dnevnika, nekateri ga že uporabljajo, vendar si mi želimo, da imamo uraden digitalni gradbeni dnevnik, ki je predpisan na gradbišču. Tako se bo natančno vedelo, kaj vse se vanj vnaša, kdo ga podpisuje, kako se nato uporablja obračune in podobno,« pojasnjuje Zoran Simčič, ki verjame, da bo letos vsaj digitalni dnevnik ugledal luč sveta. Sicer pa je digitalizacija, kljub nekaterim izzivom, prihodnost gradbeništva, ocenjuje Simčič in dodaja, da »bomo morali vsi za to narediti še veliko in izobraževati kader, da bo usposobljen in bo tako lahko šel naprej s časom in digitalizacijo«.

Veliki prihranki

Na gradbeni in inženirski zbornici so prepričani, da digitalno načrtovanje stavb, ki temelji na uporabi BIM in z njim povezanih tehnologij, lahko bistveno vpliva na gradbene stroške in prihranke. Samo Peter Medved, vodja projektne skupine za digitalizacijo na Inženirski zbornici Slovenije (IZS), pojasnjuje, da se bistveni prihranki gradbenih stroškov z vodenjem investicij z uporabo informacijskega modeliranja gradenj odražajo v obvladovanju investicije brez podražitev zaradi dodatnih in nepredvidenih delih, ki običajno presegajo 15 odstotkov pogodbene cene in lahko dosegajo zelo visok odstotek. Obenem prinašajo še boljše načrtovanje in uresničevanje rokov, bistveno manjše stroške upravljanja objektov po končani gradnji ter bistveno izboljšanje učinkovitosti procesa graditve, še pravi Samo Peter Medved.

V gradbeni zbornici pa dodajajo, da se prihranki gibljejo v več ključnih kategorijah, kot so prihranki pri projektiranju. »To po naših ocenah lahko zmanjša stroške popravljanja napak za 10 do 15 odstotkov v primerjavi s klasičnimi metodami; optimizacija materialov, kjer z natančnejšimi izračuni potrebnih gradbenih materialov lahko zmanjšamo presežke naročenega materiala za tri do pet odstotkov; znižanje stroškov gradnje, pri čemer zaradi izboljšanega upravljanja resursov lahko prihranimo med sedem in 12 odstotkov predvidenih stroškov. Zaradi natančnosti in usklajenosti načrtov se število dodatnih del med gradnjo lahko zmanjša za deset do 20 odstotkov. Tudi optimizacija vzdrževanja in energetska učinkovitost zgrajenega objekta nista zanemarljivi in pri obratovalnih stroških lahko prineseta prihranke za 10 do 15 odstotkov v celotnem življenjskem ciklu stavbe. Uporaba BIM za simulacijo energetske porabe pa lahko prinese izboljšave in posledično prihranke pri energiji za pet do deset odstotkov,« pojasnjuje Gregor Ficko.

Po ocenah raziskav v Evropi in drugih državah z napredno uporabo BIM lahko skupni prihranki pri gradbenih stroških znašajo tudi med 20 do 30 odstotkov celotnega investicijskega proračuna. To pomeni, da bi se stroški tipičnega večjega gradbenega projekta, vrednega, na primer, 10 milijonov evrov, lahko znižali za dva do tri milijone evrov, še dodaja sogovornik.

Prednosti BIM

Za uspešno uvedbo tehnologij BIM v Sloveniji bo po besedah direktorja gradbene zbornice treba še izboljšati ozaveščenost, ponuditi ustrezna usposabljanja in vzpostaviti jasen zakonski okvir, ki bi omogočil večjo sprejetost tehnologije v gradbeni industriji. Prednosti BIM pristopa so, kot našteva Gregor Ficko, boljša koordinacija in komunikacija, saj BIM omogoča učinkovitejše sodelovanje med arhitekti, inženirji, izvajalci in naročniki.

»Zelo pomembno je tudi zmanjševanje napak in konfliktov, saj se z digitalnim modeliranjem potencialne napake odkrijejo že v fazi načrtovanja, kar zmanjšuje stroške popravil na gradbišču. Zaradi boljše priprave, natančnih količin materialov in optimiziranega procesa gradnje se skrajšajo roki izvedbe in znižajo stroški. Isto velja za vprašanja trajnosti in življenjskega cikla objektov, saj BIM omogoča boljše načrtovanje energetsko učinkovitih in okolju prijaznih objektov, obenem pa podpira tudi upravljanje in vzdrževanje objektov skozi celoten življenjski cikel. In ne nazadnje gre tudi za transparentnost gradnje, saj je zaradi natančnega digitalnega zapisa vseh procesov in odločitev zagotovljena večja preglednost, kar povečuje zaupanje med udeleženci,« še pravi Ficko.

Sledenje državam vzornicam

Po začetnem zagonu je Slovenija glede uvajanja tehnologij BIM začela zaostajati za primerljivimi državami, saj so državni investitorji, z izjemo Stanovanjskega sklada, začeli opuščati naročanje pristopa BIM, poudarja Samo Peter Medved, vodja projektne skupine za digitalizacijo na IZS, ter pojasnjuje, da se je proces informacijskega modeliranja gradenj začel že leta 2012, leta 2015 je bilo ustanovljeno silBIM (Slovensko združenje za informacijsko modeliranje gradenj), leta 2016 pa je na pobudo siBIM naša država postala polnopravna članica EU BIM Task Group.

IZS je sicer leta 2016 izdelal prve smernice za BIM, poleg tega je na pobudo IZS in Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (Zaps) takratno ministrstvo za okolje in prostor začelo projekt e-graditev, ki se je leta 2024 začel uvajati na upravnih enotah in bistveno izboljšuje postopke digitalizacije. »Od leta 2016 se izvajajo pilotni projekti, ki se uspešno gradijo na podlagi informacijskega modeliranja gradenj. To so predor Karavanke, drugi tir Divača–Koper, modernizacija železniške proge Maribor–Šentilj, projekti Stanovanjskega sklada RS,« še našteva Medved.

Za zgled na tem področju pa so nam po besedah Medveda lahko skandinavske države, Velika Britanija in v zadnjih letih tudi Nemčija, ki je naredila velike korake in napreduje pri digitalizaciji gradbene panoge. Direktor zbornice gradbeništva pa dodaja, da bi Slovenija morala z večjo dinamiko slediti državam vzornicam na tem področju, kot je Velika Britanija, pionirka na področju uvajanja BIM, predvsem zaradi jasne strategije in obvezne uporabe BIM pri javnih projektih, ki velja že od leta 2016. Norveška in Finska sta razvili napredne standarde in rešitve za digitalizacijo gradbene industrije, ki vključujejo obvezno uporabo BIM za javne projekte, Nizozemska že več kot desetletje uspešno uporablja BIM pri integraciji velikih infrastrukturnih projektov, s poudarkom na njihovi interoperabilnosti in trajnosti, ter Danska, ki je s svojim poudarkom na trajnostni gradnji in celovitem uvajanju BIM tehnologij ena izmed vodilnih držav na tem področju, našteva Gregor Ficko.