Vlagatelji pričakujejo trajnostne projekte, zanimive za trg

Vlagatelji so pri svojih naložbenih odločitvah močno osredotočeni na trajnost, ob tem pa pričakujejo, da projekti ESG, ki jih podprejo, zadovoljijo potrebe investitorjev. Pričakujejo vpliv okoljskih sprememb na sestavo portfeljev, po njihovih ocenah bo tudi v prihodnje to ključni faktor pri naložbenih odločitvah.

Anketa, ki so jo lani ponovno izvedli v Deutsche Bank med strankami zasebnega in osebnega bančništva ter upravljanja premoženja in med poslovnimi strankami, je še pokazala, da se vlagatelji zanimajo za to, kaj vse bo potrebno za prehod v bolj trajnostno gospodarstvo, za trajnostna poročila podjetij in s kakšnimi ukrepi v organizacijah želijo izpeljati prehod. Ob vsem tem pa postajajo tudi nekoliko bolj skeptični, da naložbe ESG (okoljsko družbeno upravljanje, angleško Environmental, Social, Governance) lahko izboljšajo donose portfeljev in tveganja. Ocenjujejo, da so potrebni novi pristopi, vključno z upravljanjem portfeljev.

»Investitorji postajajo vse bolj ozaveščeni in se umikajo iz naložb v panoge in podjetja, ki ne upoštevajo okoljskih in družbenih dejavnikov,« opažajo tudi v družbi Corwin, kjer se ukvarjajo z razvojem nepremičninskih projektov in imajo tako izkušnje na tem področju. Podjetje, ki med drugim v Ljubljani gradi trajnostno poslovno stavbo Vilharia, si je v poslovni strategiji zadalo cilj, da postane vodilno na področju trajnostne gradnje in odgovornega razvoja v regiji.

Višja začetna naložba se povrne

Igor Bubeník, vodja področja ESG v družbi Corwin, meni, da je velika napaka podjetij, da na ESG gledajo kot na nekaj, česar se je treba bati, namesto da bi v tem videli priložnost. »To, da imamo kompleksen nabor podatkov o podjetju, o vplivih na deležnike in učinkovitosti izdelka, ki presegajo standardne ekonomske kazalnike uspešnosti, nam omogoča, da produkt lahko izboljšamo in ustvarimo dolgoročno stabilnost. Tako se namreč veliko bolj zavedamo potencialnih tveganj in priložnosti,« pravi.

Pri tem še spomni, da ESG ni samo vprašanje ekologije, ampak pomeni tudi, da ima organizacija močne vrednote in vrhunsko blagovno znamko. »V primeru naših stavb to pomeni tudi ustvarjati zunanje in notranje prostore, ki omogočajo najvišjo kakovost bivanja in obenem lahko pripomorejo k varovanju zdravja njihovih uporabnikov, izboljšajo produktivnost in prispevajo k dvigu ugleda najemnikov naših prostorov,« dodaja. Priznava, da je začetna naložba pri takšnem konceptu višja, vendar se dolgoročno povrne zaradi nižjih stroškov energije, boljše učinkovitosti in preostalih koristi.

Na vprašanje o izkušnjah podjetja pri iskanju financiranja njihovih projektov ter vloge ESG pri tem Bubeník odgovarja, da banke in druge institucije najprej zanimajo ekonomski dejavniki in izvedljivost projekta. Vendar pa skladnost stavbe z načeli ESG pomeni tudi njeno višjo kakovost, poleg tega podjetje na ta način tudi lažje izpolnjuje zahteve EU, kar je s stališča bank privlačnejša naložba. »Dober primer je Vilharia, najbolj napredna in trajnostna poslovna stavba v Sloveniji, za katero smo tudi dobili eno najvišjih komercialnih posojil v državi. Na ta način nam upoštevanje načel ESG omogoča, da v Slovenijo privabimo mednarodna sredstva in ustvarimo projekte, ki jih mesto potrebuje,« je še dejal Igor Bubeník.