Perspektivne panoge lahko nadgradijo vlagateljev portfelj

Investicijski skladi, ki jih upravljajo evropske družbe za upravljanje, so lani imeli slabih 25 odstotkov sredstev vloženih v evropska podjetja, na drugi strani se je od leta 2012 povečal delež sredstev, ki jih vlagajo na ameriški trg, z 19 na skoraj 45 odstotkov. To je tudi na račun krepitve naložb v perspektivne sektorje, kot je tehnološki, kjer največja podjetja izhajajo prav iz ZDA.

Kot ob tem še opozarjajo v Evropskem združenju upravljavcev skladov Efama v nedavno objavljenem poročilu za leto 2023, se je v opazovanem obdobju delež portfelja evropskih upravljavcev, vloženega na evropski kapitalski trg, zmanjšal z 32 na 25 odstotkov. Preusmerjanje prihrankov z naše celine je za Evropo velika težava, je v poročilu o prihodnosti notranjega trga EU, pripravljenem za evropske institucije, poudaril nekdanji italijanski premier Enrico Letta.

Privarčevana sredstva državljanov bi lahko vlagali v strateške panoge

Poleg tega v večini evropskih držav še vedno nadpovprečno veliko ljudi prihranke zadržuje v depozitih in jih tako ni mogoče usmeriti na kapitalski trg. Še več, delež tako akumuliranih prihrankov med vsemi prihranki se je v petih letih od 2015 povečal s slabih 37 odstotkov na več kot 41 odstotkov, navaja Efama. Na to so sicer deloma vplivali tudi padci na kapitalskih trgih leta 2022.

V poročilu krovno evropsko združenje upravljavcev analizira tudi spremembe v naložbah evropskih skladov z vidika sektorjev. Konec lanskega leta so imeli največ, 22 odstotkov sredstev, vloženih v tehnološka podjetja, 15 odstotkov v sektor finančnih storitev, sledijo industrija, zdravstvo, ciklične potrošne panoge (ki so manj odporne na recesijo), komunikacijske storitve, osnovne surovine ter energetski sektor. K podvojitvi deleža tehnološkega sektorja v primerjavi z letom 2013 je največ prispeval uspeh ključnih globalnih tehnoloških gigantov – ki praviloma izhajajo iz ZDA – družbe za upravljanje pa na ameriški kapitalski trg raje vlagajo tudi zato, ker vlagateljem glede na izkušnje prinaša višje donose, navaja Efama.

Z razpršitvijo zmanjšamo tveganja

Družbe za upravljanje poleg finančnih produktov, ki vlagajo razpršeno v podjetja različnih panog in globalno razpršeno, ponujajo tudi ožje specializirane. V Sloveniji imajo mnogi slabo izkušnjo iz preteklosti, ko so se, premalo informirani, z vlaganji močno izpostavili majhnemu trgu kapitala na Balkanu. Klasični regijsko specializirani produkti se nanašajo na primer na Ameriko, Indijo in Kitajsko, sektorsko pa so usmerjeni na primer na zdravstvo, tehnologije, finančno industrijo, energijo, trajnostnost, plemenite kovine …

Vendar pa specializirani oziroma tematski produkti naj ne bodo prva izbira posameznikov. »Osnovno vodilo za vlagatelje, še posebno začetnike, je, da si sestavijo dovolj razpršen in stabilen portfelj, s katerim zmanjšajo tveganja,« svetuje Jože Gerbec, upravljavec premoženja pri BKS Bank AG, Bančni podružnici.

Osnovno razpršitev naložb lahko vlagatelji izvedejo z vključitvijo različnih vrst vrednostnih papirjev (delnice, obveznice, nepremičnine itd.). »Pomembna pa je tudi razpršitev znotraj posameznega naložbenega razreda. Delniški del lahko vlagatelj, ki ima na voljo več sredstev, razprši z vključitvijo večih podjetij, ki delujejo v različnih sektorjih gospodarstva in prihajajo iz različnih geografskih regij. Za tiste z manj sredstvi pa je lahko izbira globalni delniški indeksni sklad, ki običajno vključuje več sto različnih podjetij,« pravi Gerbec.

Kako uspešno navigirati na kapitalskih trgih

Niše z večjim potencialom in tveganjem

Ko ima vlagatelj sestavljen zadovoljivo razpršen portfelj in pridobi dodatne izkušnje in znanja s področja vlaganja, pa lahko postopoma vključuje tudi specifične perspektivne panoge. Pred tem je pomembno, poudarja sogovornik, da se podrobno pouči o njihovih značilnostih in posebnostih, saj tako lahko bolje oceni potencialna tveganja in priložnosti. Analizira na primer, ali je panoga v trendu rasti (na primer tehnologija, razvoj umetne inteligence, storitve v oblaku), ali je v skladu s trendi v družbi (na primer krožna ekonomija, zeleni prehod, digitalizacija, zdrav življenjski slog), kakšen je potencial panoge in podobno.

»Pri tem se mora vlagatelj zavedati, da bolj kot je panoga nišna, večje tveganje nosi, posledično pa je potencialno lahko nagrajen z višjim donosom,« opozarja Gerbec. Uspešen vlagatelj mora slediti trendom hitrih sprememb v družbi, saj lahko z naložbo v panogo prihodnosti ustvari nadpovprečne donose. Zavedati pa se je treba, da bodo takšne naložbe na začetku najverjetneje zelo volatilne in tvegane, tako da mora biti vlagatelj potrpežljiv in ne zaletav.

Zanimive panoge in možnosti naložb

Sam med najbolj zanimive panoge prihodnosti trenutno uvršča umetno inteligenco, ki jo bo večina podjetij prisiljena vpeljati v svoje procese, ker močno poveča produktivnost. Po nekaterih analizah bi lahko panoga rasla v povprečju tudi po več kot 35 odstotkov na leto do leta 2030. Z enakim razlogom še višjo rast analize napovedujejo področju avtomatizacij in digitalizacije poslovanja. Gerbec kot perspektivno izpostavlja tudi področje kibernetske varnosti, ki bi lahko po nekaterih analizah rasla v povprečju tudi do 12 odstotkov na leto do 2030. Še nekoliko bolje naj bi šlo področju zdravstva in biotehnologije: »Tehnologije omogočajo vse hitrejši razvoj novih zdravil in terapij, kar omogoča podjetjem iz panoge dosegati boljše poslovne rezultate,« komentira. Na seznam zanimivih panog dodaja še e-trgovino in področje obnovljivih virov energije, ki so temelj zelenega prehoda.

V specifične panoge je mogoče investirati z nakupom delnic podjetij, ki delujejo v njih bodisi z nakupom ETF skladov, v katerih so sredstva razpršena med več podjetij v izbrani panogi. Z nakupom delnic posameznega podjetja vlagatelj sprejema višje tveganje kot v primeru nakupa ETF sklada. »Tveganj z naložbo v delnice se je treba še posebej zavedati v primeru panog, ki so šele v začetnih fazah razvoja, kjer je zelo težko z veliko verjetnostjo izluščiti podjetja, ki bodo postala paradni konji,« poudarja Gerbec.

Specifične panoge so običajno bolj volatilne od celotnega trga. Pred vlaganjem v specifične panoge je pomembno tudi, da vlagatelji nikoli ne vlagajo več, kot si lahko privoščijo izgubiti, in da redno pregledujejo svoje naložbene odločitve. Gerbec ob tem dodaja, da informacije, ki jih je podal v članku »niso naložbeno priporočilo ali storitev investicijskega svetovanja. Pri vsakem nakupu finančnih instrumentov vlagatelj prevzema tveganje izgube sredstev«.