Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Kapitalski trgi 2024

Kako uspešno navigirati na kapitalskih trgih

Investicijski trendi - v središču bo spremljanje politik centralnih bank, geopolitičnih dogodkov in sektorskih trendov ter tehnoloških inovacij.
Prva polovica letošnjega leta je pokazala močno okrevanje in rast, vendar se v drugi polovici pričakuje več volatilnosti in selektivnih priložnosti za vlagatelje na kapitalskih trgih. FOTO: Eduardo Munoz/Reuters
Prva polovica letošnjega leta je pokazala močno okrevanje in rast, vendar se v drugi polovici pričakuje več volatilnosti in selektivnih priložnosti za vlagatelje na kapitalskih trgih. FOTO: Eduardo Munoz/Reuters
16. 7. 2024 | 06:00
9:51

Z letošnjim dogajanjem na kapitalskih trgih so lahko najbolj zadovoljni vlagatelji na svetovnih delniških trgih, saj so predvsem zaradi podjetij iz tehnološkega sektorja ustvarili zelo dober rezultat. In kaj so najpomembnejši izzivi investicijskih trendov na kapitalskih trgih letos in čemu se namenja največ pozornosti?

Posebno pozornost v družbi Triglav Skladi, kot pojasnjuje Alexandr Gutirea, direktor področja analiz v Triglav Skladih, namenjajo investicijskim trendom, ki izpolnjujejo tri pogoje: dolgoročnost, sektorska neodvisnost ter velik in izmerljiv vpliv na gospodarstvo.

»Takim investicijskim trendom rečemo investicijske teme. Ključni izzivi pri tematskem investiranju, to je investiranju, ki temelji na analizi investicijskih tem, so povezani z ugotavljanjem, ali določen investicijski trend sploh lahko klasificiramo kot investicijsko temo, ter tem, katera podjetja so pozitivno izpostavljena investicijski temi, ki jo proučujemo. Površnost pri oblikovanju investicijskega procesa in nezadostna podpora procesa sprejemanja investicijskih odločitev z vidika števila in znanja investicijskih strokovnjakov lahko povzroči previsoko izpostavljenost do podjetij, ki v resnici niso pozitivno izpostavljena investicijskim temam, kar lahko vodi do nižjega potenciala za rast rezultatov poslovanja, kot je bilo napovedano.«

Polprevodniki, UI in zdravstvo prihodnosti

Alexandr Gutirea, direktor področja analiz v Triglav Skladih. FOTO: Jernej Lasic
Alexandr Gutirea, direktor področja analiz v Triglav Skladih. FOTO: Jernej Lasic
Alexandr Gutirea dodaja, da so se letos v družbi Triglav Skladi ukvarjali s poglobljenim proučevanjem investicijskih tem: polprevodniki, umetna inteligenca (UI) in zdravstvo prihodnosti. Obenem pa v okviru tematskih investicijskih strategij redno spremljajo razmere na področju investicijskih tem tehnologij prihodnosti in okoljske perspektive. »Pri nekaterih izmed omenjenih investicijskih tem so medsebojne povezave očitnejše – tehnologije prihodnosti večinoma temeljijo na polprevodnikih in umetni inteligenci, umetna inteligenca pa je v tej fazi nepredstavljiva brez polprevodnikov. Pri drugih pa so te povezave manj očitne – razvoj na področjih zdravstva in varstva okolja bo lahko hitrejši v primeru pomembnih tehnoloških prebojev.«

S tega vidika je po besedah sogovornika kot glavne dejavnike, ki v zadnjem času vplivajo na vse omenjene investicijske teme, treba izpostaviti predvsem razvoj na področju polprevodnikov ter do okolja prijazne energetike in politične premike. »Polprevodniki so ključni za razvoj tehnologij prihodnosti, do okolja prijazni načini pridobivanja in shranjevanja električne energije so pogoj za delovanje energetsko zahtevnih podatkovnih centrov, brez katerih razvoj na področju umetne inteligence ni mogoč. Politični premiki za večjo polarizacijo politične scene v ZDA in Evropi ter deglobalizacijo sveta pa negativno vplivajo na do zdaj oblikovane globalne dobavne verige in stopnjo sodelovanja med različnimi državami pri boju proti podnebnim spremembam in razvoju novih tehnologij,« še pravi Alexandr Gutirea, direktor področja analiz v Triglav Skladih.

Glavni mejniki investicijskih trendov

In kaj so bili glavni mejniki investicijskih trendov na kapitalskih trgih? V prvi polovici leta 2024 je globalni trg doživel močno okrevanje, Bloomberg World Index se je zvišal za 14 odstotkov, kar je posledica ponovnega vzpona proizvodnje in trgovine, predvsem na območju z evrom in v Združenem kraljestvu, pa na vprašanje odgovarja član uprave Ilirike Matjaž Lorenčič. »Ti dve gospodarstvi sta po blagih recesijah leta 2023 začeli ponovno rasti. Poleg tega so podjetja, povezana z umetno inteligenco, kot so Nvidia, Microsoft in Google, dosegla izjemno rast. Ta podjetja so vodilna na področju tehnoloških inovacij in so precej pripomogla k rasti trga. Posledično je najvišji donos imel sektor informacijske tehnologije z 41 odstotki, sledil mu je komunikacijski sektor za 26 odstotkov ter industrijski in zdravstveni s 14-odstotnim donosom.«

Član uprave Ilirike Matjaž Lorenčič. FOTO: Črt Piksi/Delo
Član uprave Ilirike Matjaž Lorenčič. FOTO: Črt Piksi/Delo
V ZDA je gospodarska rast ostala trdna kljub višjim obrestnim meram, z napovedanim upočasnjevanjem v drugi polovici leta, pojasnjuje Matjaž Lorenčič in dodaja, da se pričakuje, da se bo inflacija še naprej zniževala, pri čemer bo Federal Reserve verjetno začel zniževati obrestne mere v tretjem četrtletju. To rahljanje monetarne politike bo podprlo nadaljnjo stabilizacijo gospodarstva, kar bo močno podpiralo delniške trge. »Trgi v razvoju, predvsem v Aziji, kažejo močne perspektive rasti. Indija naj bi leta 2024 rasla za več kot šest odstotkov, na račun močnega domačega povpraševanja in naložb, medtem ko ima Kitajska, kljub fiskalnim spodbudam, počasnejšo rast.«

Kje so priložnosti

V preostanku leta 2024 se vlagateljem svetuje, še pravi Matjaž Lorenčič, naj se osredotočijo na kakovostne državne in korporativne obveznice. Poleg tega bo pričakovano rahljanje monetarnih politik v razvitih trgih prineslo priložnosti v delnicah majhnih in srednje velikih podjetij, ki so zaradi narave financiranja bolj senzibilne za spremembo obrestne mere.

»Na splošno je prva polovica letošnjega leta pokazala močno okrevanje in rast, vendar se v drugi polovici pričakuje več volatilnosti in selektivnih priložnosti za vlagatelje. Ključno bo spremljanje politik centralnih bank, geopolitičnih dogodkov in sektorskih trendov za uspešno navigacijo po trgu. Poleg teh makroekonomskih dejavnikov bo za vlagatelje pomembno tudi spremljanje tehnoloških inovacij, zlasti na področju umetne inteligence, zelene energije in biotehnologije. Podjetja, ki uspešno uvajajo napredne tehnologije in trajnostne prakse bodo verjetno še naprej imela nadpovprečno rast,« še pojasnjuje Matjaž Lorenčič, član uprave Ilirike.

Kdo je bil do zdaj lahko najbolj zadovoljen

»Z letošnjim dogajanjem na kapitalskih trgih so lahko najbolj zadovoljni vlagatelji na svetovnih delniških trgih. Ti so predvsem po zaslugi podjetij iz tehnološkega sektorja ustvarili zelo dober rezultat, in sicer je globalni delniški trg v prvi polovici leta pridelal slabih 15 odstotkov. Najbolje so se izkazali ameriški delniški trgi, pri čemer je izstopal tehnološki indeks Nasdaq z več kot 20-odstotno rastjo vrednosti,« pravi Jože Gerbec, upravljavec premoženja pri BKS Bank AG, Bančni podružnici.

Jože Gerbec, upravljavec premoženja pri BKS Bank AG, Bančni podružnici. FOTO: Roman ŠŠipić/ Delo
Jože Gerbec, upravljavec premoženja pri BKS Bank AG, Bančni podružnici. FOTO: Roman ŠŠipić/ Delo
»Na začetku leta so številni vlagatelji pričakovali, da bodo tako delniški kot tudi trgi obveznic letos ustvarili lepe donose, predvsem zaradi napovedi najpomembnejših svetovnih centralnih bank o nižanju ključnih obrestnih mer. V ZDA so bila prva nižanja pričakovana že marca, čemur bi sledila tudi Evropska centralna banka. Po prvem polletju lahko vidimo, da se pričakovanja vlagateljev niso uresničila. V ZDA se predvsem zaradi še vedno zvišane stopnje inflacije ključne obrestne mere še niso začele zniževati (prvič naj bi se šele septembra, mogoče tudi pozneje), medtem ko jih je ECB znižala le enkrat, pri čemer še ne vemo, koliko nižanj se bo letos še zgodilo (mogoče eno ali dve),« menijo v BKS Bank AG, Bančni podružnici. Dodajajo, da je ta razvoj dogodkov negativno vplival na trge obveznic, saj so se z zamikom nižanj ključnih obrestnih mer povečali zahtevani donosi in posledično znižale cene obveznic.

Zamiki pri spremembi monetarnih politik centralnih bank pa bi morali, glede na ekonomsko teorijo, prav tako negativno vplivati na dogajanje na svetovnih delniških trgih.

»Vendar so se delniški tečaji v tem obdobju zvišali, za kar se vlagatelji lahko zahvalijo predvsem podjetjem iz tehnološkega sektorja. Vrednost se je najbolj povečala delnicam podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem umetne inteligence. Omenimo lahko predvsem podjetje Nvidia, ki je samo letos pridobilo več kot 150 odstotkov in je za nekaj dni postalo tudi podjetje z najvišjo tržno kapitalizacijo na svetu (prehitelo je Microsoft in tudi Apple). Dodaten optimizem so pri vlagateljih vzbudile tudi dobre objave rezultatov poslovanja največjih svetovnih podjetij v zadnjem lanskem in prvem letošnjem trimesečju. Ti so bili nad pričakovanji analitikov, tako pri prihodkih kot pri dobičkih. Letos se je tako zgodila bitka med negativnim sentimentom, ki izvira iz zamika pri spremembi monetarne politike centralnih bank, in pozitivnim sentimentom, ki izvira iz dobrega poslovanja podjetij, ki jim je večinoma uspelo prenesti rast stroškov na končne kupce in tako ohraniti, če ne celo zvišati, lastne marže. Na zadovoljstvo vlagateljev na delniških trgih je zmagal zadnji,« še meni Jože Gerbec.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine