Cilj je kar najbolj pisana vsebina košarice z naložbami

V primerjavi z EU prebivalstvo v Sloveniji še vedno nadpovprečno varčuje, prav tako pa opazneje ne spreminja prioritet pri izbiri načina varčevanja. V depozitih in gotovini imamo skoraj polovico vseh prihrankov, deloma zato, ker menimo, da je denar tam najvarneje shranjen, marsikdo pa ga na banko položi, ker ne ve, kako bi ga drugače lahko plemenitil.

Raziskava Eurobarometra o finančni pismenosti v EU je pokazala, da imamo Evropejci na tem področju na splošno precej velik primanjkljaj. Samo 18 odstotkov jih ima ustrezno znanje, prav toliko pa jih je finančno zelo slabo pismenih. Raziskava je pokazala potrebo po finančnem izobraževanju, še posebej pri ženskah, mlajših generacijah ter ljudeh z nižjimi dohodki in nižjo izobrazbo, so komentirali v evropski komisiji, ki je razvila tudi strategijo za opolnomočenje prebivalstva na tem področju.

»V interesu vseh je, da ljudje pridobijo samozavest in spretnosti za sprejemanje informiranih odločitev o svojem denarju. To pozitivno vpliva na njihovo osebno in finančno blaginjo ter odpornost proti dohodkovnim šokom. Prispeva tudi k doseganju ciljev unije kapitalskih trgov, saj ljudem omogoča, da razumejo koristi in tveganja naložb, ter krepi zaupanje v kapitalske trge,« je pojasnila evropska komisarka za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov Mairead McGuinness.

Pozor pri izbiri finančnega svetovalca

Prebivalstvo lahko zdaj pridobiva informacije o ravnanju z denarjem predvsem pri ponudnikih različnih finančnih produktov in finančnih svetovalcih. Izziv pa je, ker ob pomanjkanju lastnega znanja precej pogosto niso prepričani, ali so nasveti, ki jih prejemajo od svetovalcev, v njihovo največjo korist. V Sloveniji svetovalcem zaupa tretjina ljudi, je pokazal Eurobarometer, 17 odstotkov vprašanih pa jim sploh ne zaupa. V finančni industriji se tega zavedajo in tudi sami opozarjajo, naj bodo ljudje pazljivi pri izbiri svetovalca, saj je na trgu veliko samooklicanih strokovnjakov, ki imajo cilj zgolj prodati svoj produkt in pri tem pobrati provizijo.

»Posameznik naj pred izbiro finančnega strokovnjaka preveri, ali ima ta licenco, ki jo je izdal regulator trga. Za borzne posle, vzajemne sklade in produkte upravljanja premoženja jo izdaja Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), za zavarovalniške produkte pa Agencija za zavarovalni nadzor (AZN). Dobro se je pozanimati o izkušnjah in referencah svetovalca – torej koliko časa že deluje na trgu, kakšna so mnenja strank o njegovem delu in kako pogosto menja delodajalce oziroma produkte, ki jih trži,« naštevajo pri BKS Bank AG, Bančni podružnici.

Dodajajo, da je treba preveriti tudi, ali in kako je finančni strokovnjak nagrajen, če sklene posel. Z njim naj se srečamo osebno, saj le tako lahko ugotovimo, ali je razumel naše potrebe in cilje ter ali so njegovi odgovori jasni in razumljivi. Preverimo tudi, ali so se nad njegovim delom v preteklosti stranke pritožile in ali so mu bili izrečeni disciplinski ukrepi.

Pri odločanju stran s čustvi

Dober finančni strokovnjak ima lahko ključno vlogo pri optimalni izbiri finančnih produktov, ki posamezniku najbolj ustrezajo glede na to, koliko denarja želi in zmore nameniti varčevanju, kakšno tveganje zmore in želi pri tem prevzeti, koliko časa in za kakšen namen varčuje. Pomaga namreč pri odločanju o razporeditvi sredstev med različne produkte, pojasni prednosti in tveganja naložb, kakšna je njihova davčna obravnava in kakšne so razmere ter pričakovanja v realnih ekonomijah kot tudi na globalnih kapitalskih trgih. Prav tako pomaga stranki razviti realna pričakovanja o donosnosti različnih finančnih produktov. »S svojim strokovnim znanjem, izkušnjami in objektivnimi nasveti lahko pomagajo doseči boljše rezultate in preprečiti potencialne napake pri investiranju,« opisujejo vlogo finančnih svetovalcev.

Med najpogostejšimi napakami, ki jih delajo vlagatelji, je premajhna ali neustrezna razpršitev sredstev. FOTO: Pro.sto/ Shutterstock

Med najpogostejšimi napakami, ki jih po opažanju banke delajo vlagatelji, so premajhna ali neustrezna razpršitev sredstev, čustveno odločanje in pomanjkanje dolgoročnega načrta, neupoštevanje stroškov in provizij, nepoznavanje specifičnosti naložb ter njihovega tveganja, slepo sledenje množicam in vstopanje v manj likvidne naložbe.

Kako napolniti košarico

Nasveti finančnih svetovalcev so še posebej dobrodošli in jih posamezniki iščejo takrat, ko na primer podedujejo večji znesek denarja, prodajo nepremičnino, ko jim poteče daljše varčevanje. V takšnih primerih se vedno znova postavlja vprašanje, kam z denarjem, da bi bil kar najbolje naložen. »Posameznik, ki ima na voljo presežna razpoložljiva sredstva in bi želel doseči nekoliko višji donos, kot ga ponujamo banke za vezane vloge, si mora postaviti nekaj osnovnih vprašanj in razjasniti osnovne pojme investiranja, saj bo le tako lahko dosegel zadovoljiv donos ob zanj še sprejemljivem tveganju,« pravijo v BKS Bank.

Najprej se je treba odločiti, ali bomo varčevali dolgoročno, torej najmanj deset let, kar je običajna doba pri varčevanju za pokojnino, šolanje otrok ali nakup nepremičnine; srednjeročno varčevanje od tri do deset let je primerno, denimo, za nakup avtomobila ali prenovo stanovanja, kratkoročno pa pomeni od enega do treh let.

Nato razmislimo, koliko sredstev bomo investirali, pri čemer naj nam na računu ostane tako imenovana zlata rezerva v višini več mesečnih plač, ki bi jo uporabili, če bi morda ostali brez zaposlitve, če bi se nenadoma pokvaril pralni stroj in podobno. Vprašamo se, kolikšen donos pričakujemo in kakšno je še sprejemljivo tveganje, ki ga moramo pri tem sprejeti. Višji donosi zahtevajo tudi večje tveganje.

Perspektivne panoge lahko nadgradijo vlagateljev portfelj

»Z vidika obvladovanja tveganj je pomembno, da posameznik upošteva načelo razpršitve premoženja tako glede vrste naložbenih razredov, kot tudi glede na geografsko izpostavljenost. Pri tem je pomembno, da se dobro pouči o značilnostih posameznega naložbenega razreda, saj vsak prinaša drugačno tveganje in potencialni donos,« poudarjajo v BKS Bank. Šele ko imamo jasno predstavo o tveganjih posamezne naložbe, lahko strukturiramo portfelj in ocenimo njegov potencialni donos.

Pomembna je tudi likvidnost

Pri tem moramo upoštevati tudi, da so naložbe različno likvidne. Nekatere – na primer delnice, obveznice in plemenite kovine – je v primeru nepričakovanih sprememb mogoče lažje in hitreje unovčiti kot druge (na primer nepremičnine). Pred začetkom varčevanja je treba tudi preveriti, kakšne stroške in davčne obveznosti bomo imeli pri tem, saj so ti, kot navajajo v BKS Bank, eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na dolgoročen donos naložb.

»Zavedati se je treba, da je investiranje tek na dolge proge, tako da moramo biti potrpežljivi, vztrajni in znati nadzorovati svoja čustva, saj se prepogosti vstopi in izstopi iz naložb ter neprestano spreminjanje naložbene strategije največkrat končajo z doseženim negativnim donosom,« še pravijo v banki. Kar pa ne pomeni, da portfelja ne spreminjamo. Priporočljiva so spremljanje in preverjanje svoje naložbe in prilagajanje sestave, če se spremenijo tržne razmere, še posebej pa, če se spremenijo življenjske okoliščine ali finančni cilji.

Zato je tudi v času varčevanja finančno svetovanje lahko zelo koristno, saj strokovnjaki lahko pomagajo pri bolj optimalnem upravljanju portfelja tako, da ta ostaja usklajen s posameznikovimi finančnimi cilji in željami glede na razmere na kapitalskih trgih. Ne glede na vse pa, opozarjajo na banki, se morajo vlagatelji zavedati, da pri vsakem nakupu finančnih naložb prevzemajo tveganje izgube sredstev, informacije v članku pa ne predstavljajo naložbenega priporočila oziroma investicijskega svetovanja.