Na kratki rok bo težko nadomestiti upad naročil in izgubo trga

Območje z evrom je še maja lani imelo 12 milijard evrov zunajtrgovinskega presežka. Leto kasneje so razmere drugačne – maja letos je namreč evrsko območje nakopičilo za 26,3 milijarde evrov primanjkljaja. Isti mesec je primanjkljaj doživela nemška trgovinska bilanca, kar se je zgodilo prvič po letu 1991. Medtem je slovensko gospodarstvo s primanjkljajem končalo že prvo četrtletje, prvič po desetih letih. Izvozni trgi doživljajo preobrat, spremembe so tudi pri tečajih valut. Vrednost evra je namreč v sredini julija prvič po decembru 2002 zdrsnila pod en dolar, kar pa le spodbuja slovenski izvoz, pravijo domači gospodarstveniki.

Na SID banki, ki z bančnimi in zavarovalnimi storitvami spodbuja konkurenčnost slovenskega gospodarstva in trajnostni razvoj, glede aktualnih izvoznih razmer po Evropi poudarjajo, da je stara celina že pred časom izgubila položaj prve izvozne velesile in za zdaj ni možnosti, da bi ga pridobila nazaj.

Usmerjajo se v segmente, ki bodo zagotovo rasli

»Vpliv ruske agresije na Ukrajino bo namreč najbolj občutila Evropska unija, poleg neposredno vpletenih držav v konflikt. Predvsem zaradi energetske krize, težav v dobavnih verigah in ohlajanja gospodarstva vidimo problem na ponudbeni strani. Upoštevajoč geografsko strukturo slovenskega izvoza (EU, Vzhodna Evropa), zagovarjamo izvajanje spodbujevalnih ukrepov v segmentu izvoza, skladno s pravili EU (začasni okvir za odpravo posledic ruske agresije na Ukrajino, vključno z njegovo potencialno razširitvijo in/ali podaljšanjem, aktivno izvajanje programa internacionalizacije). Pri interpretaciji deficita v trgovinski bilanci je treba upoštevati predvsem visoke cene energentov, katerih volatilnost je v trenutnih razmerah izrazita,« opišejo trenutne izzive.

Zavarovanje izvoznih terjatev in kreditov

Na vprašanje, ali pri slovenski izvozni in razvojni banki torej zaznavajo povečanje tveganja izvoznih poslov, odgovarjajo s splošno oceno, da so globalna tveganja bistveno povečana, pri čemer so glavni faktorji postcovidno obdobje, ki ga še vedno zaznamujejo povišana zadolženost predvsem javnega sektorja in prekinitve v dobavnih verigah, energetska kriza, inflacija, ohlajanje gospodarske rasti, vojna v Ukrajini in vedno večja bipolarnost svetovne ureditve ter posledično vpliv tujih kupcev na konkretna plačila.

»V tem pogledu priporočamo aktivnejše zavarovanje izvoznih terjatev in kreditov. SID banka tako že opaža povečano povpraševanje na tem segmentu. Največ povpraševanja zaznavamo pri zavarovanju kreditov za obratna sredstva, predvsem za daljše ročnosti. Prav tako podjetja še vedno povprašujejo po zavarovanjih za posle v Rusiji in Belorusiji, vedno več pa tudi za posle v Ukrajini, kjer pa je politika zavarovanja za zdaj zaprta (sankcije, prekinjene plačilne poti, plačilna nesposobnost posameznih držav in podobno). Kratkoročno podjetjem verjetno ne bo uspelo nadomestiti upada naročil in izgub trga, kljub vzpostavljenemu začasnemu okviru, ki med drugim predvideva pomoč tudi prizadetim izvoznikom pa tudi uvoznikom in energetsko intenzivnim panogam. Glede na slabo zaupanje potrošnikov v Nemčiji in nadaljevanje konflikta v Ukrajini do konca leta ne pričakujemo izboljšanja položaja,« napovedujejo.

Digitalizacija je prioritetno področje

V trenutnih negotovih razmerah pa imajo boljše obete slovenska podjetja IKT. Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc v zvezi s tem poudarja, da so podjetja IKT neto izvoznik storitev, kar pomeni, da podjetja IKT, ki so registrirana v Sloveniji, bolj zaračunavajo storitve tujim kupcem kot podjetja IKT v tujini slovenskim kupcem. Kot dodaja, je bil izvoz teh storitev v prvih petih mesecih leta 2022 medletno večji za 36 odstotkov, skupaj pa je znašal 334 milijonov evrov. Presežek izvoza nad uvozom teh storitev se je povečal s sedmih milijonov na 42 milijonov evrov.

»Povečanega tveganja ne vidimo, saj je digitalizacija poslovanja področje, ki ima prioriteto,« razlaga Ivanc in dodaja, da pomembno spodbudo k stabilizaciji razmer nudi tudi načrt za okrevanje in odpornost.

Močan presežek povpraševanja po informacijskih storitvah

Vasko Berden, vodja sekcije ZITex pri Združenju za informatiko in telekomunikacije na GZS, pa glede slovenskih podjetij IKT navaja, da so ta – sploh pri prodaji infrastrukture (opreme) – odvisna najprej od domačega trga. Obenem se pri storitvah še vedno kaže povečano povpraševanje po slovenskem znanju iz IKT, sploh na področju razvoja in podpore glede programske opreme. Upad števila razvijalcev programskih rešitev iz Ukrajine je namreč povzročil povečanje povpraševanja po nadomestnih razvijalskih močeh.

Kot glavni izvozni izziv podjetij IKT Berden zdaj v ospredje postavlja cenovno politiko: »Zviševanje cen zaradi inflacijskih vplivov ter posledice zviševanja plač se že čutijo. Pri dolgoročnih storitvenih pogodbah s fiksnimi zneski bodo morali izvozniki uporabiti pogajalske manevre za zviševanje cen pri strankah,« napoveduje. Poleg tega je prepričan, da težave s tujino ostajajo v povezavi s prekinjenimi dobavnimi verigami ter pomanjkanjem sestavnih delov informacijske infrastrukture: »Izvedba storitev, ki so, denimo, vezane na gradnjo perifernih sistemov IKT, podatkovnih centrov in podobno, je lahko tako izpostavljena tveganju dolgih zamud oziroma celo odpovedi pogodb o izvajanju storitev.«

Dobre izvozne razmere za podjetja IKT izpostavlja tudi Andrej Kotar iz Endave. Na področju razvoja programske opreme, tako Kotar, je na globalnem nivoju kljub trenutnim negotovim razmeram še vedno čutiti močan presežek povpraševanja po informacijskih storitvah, ki pripomorejo h konkurenčnosti naročnikov in povečujejo njihovo dodano vrednost. Pri Endavi pričakujejo, da se bo trend za zdaj nadaljeval, vsaj dokler se dostop do kapitala bistveno ne oteži.

Za podjetja v negotovih časih ostajajo ključni preventivno delovanje, preusmeritev izvoza na nove trge, prilagajanje poslovnega modela in agilno upravljanje tveganj. Foto Voranc Vogel

Zaščita pred valutnim tveganjem

Poleg zgoraj omenjenega kreditnega tveganja, s katerim se podjetja nenehno spopadajo in je še poudarjeno zaradi pričakovane recesije, so se letos povečala še valutna in regulatorna tveganja za vse tiste, ki poslujejo s kupci iz Rusije in Belorusije. V SID banki tako pravijo, da je prisotno močno povečanje negotovosti glede preskrbe s surovinami in višjih nabavnih cen v povezavi z evropskim embargom na uvoz ruske nafte in omejevanjem porabe zemeljskega plina.

In kako se lahko podjetja odzovejo na navedena tveganja? »Za podjetja v negotovih časih ostaja ključno preventivno delovanje, preusmeritev izvoza na nove trge, prilagajanje poslovnega modela in agilno upravljanje tveganj. SID banka je že pripravila in predlagala ukrepe za blaženje posledic ukrajinske vojne, ki so usmerjeni v blaženje likvidnostnih težav predvsem malih in srednjih podjetij zaradi trenutne krize in napovedane recesije, ter pokrizne ukrepe, usmerjene v prestrukturiranje najbolj prizadetih podjetij,« razlagajo na SID banki, kjer dodajajo, da so predlagani ukrepi vezani še na prehode na alternativne vire energije in svetovanje podjetjem v tem kontekstu, preusmeritev izvoza na nove geografske trge in segmente z višjo dodano vrednostjo, predvsem pa na ukrepe, ki bodo prilagojeni trenutni strukturi slovenskega gospodarstva in njegovi umeščenosti v globalne verige vrednosti.

SID banka je za ta namen ter v okviru slovenskega predsedovanja na evropski ravni iniciirala »roadmap« za pripravo lastne evropske strategije javno podprtih izvoznih kreditov, ki bi bila prilagojena zlasti malim izvoznim gospodarstvom. Banka bo v tem kontekstu nudila veliko prilagojene podpore tako v obliki zavarovanj kot ugodnega financiranja. Njihove aktivnosti so vezane izključno na povratna sredstva, na neposredno in posredno financiranje ter zavarovanje. »Če se podjetja poslužujejo poslovnih bank za financiranje svojih izvoznih poslov, lahko banke svoje kredite in garancijske instrumente za te posle zavarujejo pri SID banki, si s tem zmanjšajo tveganja in povečajo zmogljivosti za nadaljnje servisiranje gospodarstva,« razlagajo.

Padec evra pripomore k izvozu

Glede valutnih tveganj, povezanih s podjetji IKT, pa Vasko Berden poudarja, da bo to vsekakor čutiti pri novih nabavah opreme, ki so vezane na ameriški dolar. »Ta se bo podražila. Če kupci opreme niso zavarovali svojih valutnih pozicij vnaprej, bo dražji dolar vplival na njihovo profitabilnost,« napoveduje.

Ernest Žejn, podpredsednik sekcije ZITex in direktor podjetja Žejn, pa spomni, da je v Sloveniji kar nekaj podjetij IKT, ki poslujejo tudi v drugih valutah, ne zgolj v evrih in dolarjih, ter posledično upravljajo večja valutna tveganja. Kljub temu pa dodaja, da velika večina podjetij v tujini posluje v evrih. »Tudi na trgih, ki so nam zgodovinsko blizu, na primer na trgih bivše Jugoslavije, se večinoma uporabljajo pogodbe, ki so vezane na evro. Če že, potem omenjeno tečajno nihanje kvečjemu pripomore k izvozu, saj je nenadoma v očeh zunaj območja z evrom naša programska oprema v večini primerov cenejša, vendar pa dolgoročen posel nikoli nima večjih deviacij zaradi valutnih tveganj in pri večjih transakcijah uporabljamo zavarovalne instrumente,« trenutne razmere opiše Žejn.

Prilagajanje podjetij IKT je neizogibno

Direktor podjetja Špica Tone Stanovnik poudarja, da je padec vrednosti valute, v kateri sta vzpostavljena cenik in ponudba, pospeševalec realizacije izvoznih projektov, in dodaja, da »pod črto rezultat konec obračunskega obdobja ni tako razveseljujoč in je agilno prilagajanje na tem področju neizogibno«. Stanovnik glede trenutnih izvoznih razmer pojasnjuje, da sicer ne gre samo za upad, temveč za zelo alarmantno situacijo, ki se bo zanesljivo negativno odrazila tudi v branži IT. Ta je trenutno sicer na krilih »digitalne transformacije« v dobri kondiciji, pravi Stanovnik, vendar je ravno to lahko velika nevarnost, ki uspava številne velike vodilne evropske IT-igralce in hkrati daje priložnost manjšim, da najdejo z novimi poslovnimi modeli nova področja za svojo rast.

V Špici med drugim ocenjujejo, da lahko na ceno storitev, ki jih nudijo slovenska izvozna podjetja, pozitivno vpliva pomanjkanje kadra na področju IT v celotnem evropskem prostoru. »Kot vemo, se celotna industrija programske opreme iz prodaje licenc spreminja v rekurzivno prodajo storitev, ki se, če je postavljena po najboljših praksah, v veliki meri lahko proda in implementira na daljavo, kar precej zniža stroške ponudnika. Oblačne storitve IT v nišnih segmentih so seveda tu za slovenska IT-podjetja velika priložnost in v ZITexu verjamemo, da nam jih bo uspelo izkoristiti,« sklene Stanovnik.