Pri mednarodnem poslovanju in prizadevanjih za prodor na tuje trg je izredno pomembna tudi moč povezovanja podjetij. Ena bistvenih prednosti povezovanja je izmenjava izkušenj med tistimi, ki razmere na trgu že poznajo, in tistimi, ki na trg šele vstopajo.

S tem podjetja prihranijo čas in stroške zaradi morebitnih napak. Po drugi strani pa se lahko povezujejo z namenom večanja kapacitet, izboljševanja ponujenih rešitev ali širjenja ponudbe z združevanjem komplementarnih proizvodov in storitev, pojasnjujejo na Spiritu, javni agenciji za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije.

Bonitetne ocene Slovenije

Različni načini povezovanja

In kako se lahko podjetja povezujejo? Slovenska podjetja se, kot še pravijo na Spiritu, med seboj lahko povezujejo formalno v obliki konzorcijev, ki skupaj sodelujejo pri mednarodnih projektih oziroma si s skupno strategijo utirajo pot na nove tuje trge. »Nekateri se povezujejo v interesne skupine v obliki zbornic, poslovnih klubov, združenj, kompetenčnih in drugih centrov ter strateških partnerstev. Z mednarodno javnostjo se lahko slovenska podjetja povezujejo tudi prek slovenskih poslovnih klubov v tujini, prek mreže, ki jo zagotavljata GZS in OZS, ter prek tujih bilateralnih zbornic, delujočih v Sloveniji. Poleg tega na spletu deluje povezovalna platforma Slovenian Global Business Network, ki povezuje slovenska podjetja s Slovenci, živečimi in delujočimi po svetu.«

Previdnost pa je potrebna pri vključevanju v plačljive mednarodne povezovalne platforme na različnih področjih, ki so se v zadnjih letih pojavile na medmrežju, kot je na primer povezovalna platforma podjetij navtične industrije. Na Spiritu svetujejo, naj podjetja prej preverijo, kdo je organizator platforme, njegove kompetence, razširjenost platforme, predvsem pa naj ocenijo dodano vrednost, ki jo posamezna platforma ponuja podjetjem v primerjavi s stroški. »Tudi tu pride v poštev delitev informacij in izkušenj s tistimi, ki so v določene platforme že vključeni.«

Krepitev prepoznavnosti Slovenije v tujini

Slovenska podjetja Spirit spodbuja k povezovanju v okviru njihovih aktivnosti, kot so skupinski sejemski nastopi na pomembnejših mednarodnih sejemskih prireditvah v tujini, skupne predstavitve na strokovnih kongresih in konvencijah, gospodarske delegacije, poslovne konference, dogodki B2B in podobno. »Vse to so, poleg oglaševanja ponudbenih zmožnosti slovenskih podjetij ter značilnosti in prednosti slovenskega gospodarskega in investicijskega okolja, načini krepitve prepoznavnosti Slovenije.«

Prepoznavnost Slovenije oziroma slovenskega gospodarstva na tujih trgih krepijo s celo vrsto aktivnosti, večina se izvaja v okviru nacionalne komunikacijske kampanje I feel Slovenia. Green. Creative. Smart. »Kampanja se manifestira na različnih komunikacijskih kanalih: na skupinskih sejemskih nastopih, v brošurah, letakih, promocijskem gradivu, na svetlečih in navadnih panojih (promocija na kraju samem), z oglasi na TV-postajah, digitalnimi oglasi na spletnih straneh (video in statični), družbenih omrežjih, z neposrednim e-obveščanjem in v nagovorih za tuje poslovneže in investitorje, na spletnih dogodkih (delavnice, seminarji, konference) ter osebnih (e-)srečanjih s potencialnimi investitorji in poslovnimi partnerji, partnerskimi organizacijami, kot so tuje gospodarske zbornice in sorodna gospodarska združenja, ter podpornim okoljem (poslovni klubi, veleposlaništva, ekonomski svetovalci).«

Slovenski poslovni klubi v tujini

V mreži slovenskih poslovnih klubov v tujini je letos 15 klubov iz Avstrije, Belgije, Brazilije, Hrvaške, Italije, Kanade, s Kosova, iz Nigerije, Poljske, Rusije, Slovaške, Srbije, Tunizije, Zambije in ZDA.

Kot pojasnjujejo na Spiritu, slovenske poslovne klube v tujini večinoma ustanavljajo uspešni slovenski gospodarstveniki v tujini, ki so s svojim znanjem in izkušnjami pomemben vir informacij za manjša in manj izkušena podjetja, ki šele vstopajo na te trge. Obenem predstavljajo oporo slovenskemu gospodarstvu v tujini. »Klubi se sicer ne oblikujejo na podlagi razpisa, temveč na podlagi interesov tistih, ki so pripravljeni pomagati slovenskim podjetjem pri prodoru na določen tuji trg oziroma pri spodbujanju večje gospodarske menjave med državama, ter po drugi strani interesa slovenskih podjetij za vstop oziroma delovanje na omenjenem trgu in obratno in interesa tujih – lokalnih podjetij za poslovanje s Slovenijo oziroma povezovanje s slovenskimi podjetji. Te interese poskušamo spodbujati na različne načine.«

Tudi letos je Spirit objavil javni razpis za dodelitev 450.000 evrov za vzdrževanje mreže že delujočih ali oblikovanje novih slovenskih poslovnih klubov v tujini. Prek njega sofinancirajo različne izvedene aktivnosti slovenskih poslovnih klubov in ne samega delovanja klubov. V letošnjem letu se je mreži poslovnih klubov v tujini na novo pridružila nigerijsko-slovenska gospodarska zbornica. Po nekajletnem premoru pa je del mreže letos tudi slovensko-kanadska gospodarska zbornica.

Različne aktivnosti

Na vprašanje, kako na podlagi dolgoletnih izkušenj, od leta 2008, ocenjujejo prednosti sodelovanja s slovenskimi poslovnimi klubi, na Spiritu odgovarjajo, da z njihovo vsebinsko in finančno pomočjo postajajo vedno bolj prepoznavni, bolj aktivni in pridobivajo pomen v državi, kjer delujejo. Klubi izvajajo različne aktivnosti, kot so spodbujanje rednih formalnih in neformalnih stikov ter izmenjave informacij med lokalnimi podjetji, institucijami in slovenskimi podjetji, zainteresiranimi za poslovanje na tujem trgu, ter svetovanje slovenskim, predvsem malim in srednje velikim podjetjem, ki se odločajo za prodor na trg, na katerem delujejo posamezni slovenski poslovni klubi, ter tujim podjetjem, ki želijo poslovati s slovenskimi podjetji.

V mreži slovenskih poslovnih klubov v tujini je letos 15 klubov. FOTO: Blažž Samec/Delo

Poleg tega redno seznanjajo slovenska podjetja in institucije z aktualnimi poslovnimi informacijami in poslovnimi priložnostmi v državah, v katerih slovenski poslovni klubi delujejo, hkrati pa skrbijo za promocijo slovenskega gospodarstva in slovenskega poslovnega okolja v državah, kjer delujejo. Pri tem gre za organizacijo in izvedbo poslovnih dogodkov (poslovne konference, forumi, okrogle mize, matchmaking, gospodarske delegacije, seminarji o možnostih poslovanja na tujem trgu, predstavitve slovenskega poslovnega in investicijskega okolja ter ponudbe slovenskega gospodarstva v tujini, investicijske konference), informiranje slovenskih in tujih podjetij o poslovnih priložnostih, zagotavljanje pomoči pri navezovanju stikov, organizacijo predstavitve podjetij ter poglobljeno individualno svetovanje slovenskim podjetjem.

Gre tudi za zagotavljanje prispevkov za objavo na portalu za slovenske izvoznike Izvozno okno (posredovanje poslovnih novic in konkretnih poslovnih priložnosti na tujih trgih) ter promocijo slovenskega gospodarstva in poslovnega okolja, vključno z vzpostavitvijo in delovanjem showrooma.

Dopolnjevanje mreže ekonomskih svetovalcev

Slovenski poslovni klubi so razvejeni po skoraj vseh celinah in dobro dopolnjujejo mrežo ekonomskih svetovalcev na diplomatsko-konzularnih predstavništvih RS v tujini. »Gre za direktno pomoč podjetjem na samem trgu. Zagotavljajo ažurne in aktualne informacije s tujih trgov, prednost je tudi njihovo poznavanje poslovnega okolja in razmer na trgih. Poslovni klubi, ki delujejo na izvozno netradicionalnih, oddaljenih trgih, kot so Tunizija, Nigerija, Zambija, Brazilija, so pomembni predvsem z vidika posredovanja informacij o gospodarskem okolju in načinih poslovanja ter informiranja podjetij o poslovnih priložnostih. Pomembnost poslovnih klubov na drugih trgih priložnosti (na primer Poljska, Slovaška, Kanada, ZDA, Belgija) je v pomoči podjetjem pri navezovanju stikov s potencialnimi tujimi kupci. Največji pomen ruskega poslovnega kluba je trenutno v posredovanju informacij o stanju na ruskem trgu, pomembnejših ukrepih in drugih pomembnih informacij za slovenska podjetja, ki so vezana na ta trg,« navajajo na Spiritu.

In dodajajo, da nekateri poslovni klubi, kot je kosovski, niso pomembni le za vzpostavitev povezav z lokalnimi podjetji in institucijami, ampak tudi za vzpostavitev povezav za prodor na trge Bližjega vzhoda. Kluba na Hrvaškem in v Srbiji v veliki meri pomagata slovenskim podjetjem pri vsakodnevnih izzivih poslovanja na enih najbolj tradicionalnih izvoznih trgov, podobno kot poslovna kluba v Avstriji in Italiji, ki ju vodijo slovenski zamejci in slovenskim podjetjem pomagajo pri opravljanju čezmejnih storitev in drugih poslovnih izzivih.