Večje škode po potresu ni, tudi zaradi drugačne gradnje na ruralnih območjih

Po sinočnjem potresu v Dalmaciji – njegov epicenter je bil v Narodnem parku Paklenica severovzhodno od Starigrada – o večji škodi za zdaj ne poročajo. Potres z magnitudo 4,8 po Richterjevi lestvici je, kot piše Zadarski list, povzročil razpoke na cerkvi Sv. Kuzmana i Damjana u Slivnici, nekoliko se je premaknil tudi zvonik v kraju Pag na istoimenskem otoku, ki ga je že v ponedeljek stresel potres z magnitudo 3.

Žarišče potresa v Dalmaciji je bilo v narodnem parku Paklenica

Kaj je razlog, da po tokratnem potresu v Dalmaciji ne poročajo o tolikšni škodi, kot so na primer ob potresu v Zagrebu pred štirimi leti s podobno magnitudo (okoli 5 po Richterjevi lestvici)? To je bil najmočnejši potres v glavnem hrvaškem mestu po potresu leta 1880 in je povzročil znatno škodo zlasti v zgodovinskem središču mesta. Konec leta 2020 je bil hud potres tudi v Petrinji, z magnitudo 6,4, v katerem je življenje izgubilo devet ljudi, 26 je bilo poškodovanih, močno pa so bile poškodovane številne hiše.

Kot odgovarja dr. Meta Kržan z oddelka za konstrukcije pri Zavodu za gradbeništvo Slovenije, so razlogi različni. Eden je intenziteta potresa, drugi zelo pomemben razlog pa je stavbni fond. »Stavbni fond v Zagrebu je nekaj povsem drugačnega kot na ruralnih območjih z manjšo poselitvijo, kjer so stavbe praviloma nižje in prevladujejo stanovanjske hiše. Ob pravilni zasnovi in gradnji te navadno niso potresno zelo ogrožene.«

Kot dodaja sogovornica, so večja mesta – ne le Zagreb, tudi Ljubljana – problematična zaradi različnih vrst gradnje v različnih obdobjih in predvsem relativno velikega deleža večjih stavb, grajenih v letih po drugi svetovni vojni oziroma pred uvedbo sodobnih predpisov za potresno odporno projektiranje.

Potres v Dalmaciji so sicer čutili v večjem delu Dalmacije, tudi v Splitu in Zadru, prav tako v Bosni in Hercegovini in ponekod v Sloveniji. »Potres je bil izjemno neprijeten, res se je močno zatreslo, čutiti ga je bilo v celotni Zadrski županiji,« je včeraj na facebooku zapisal župan Zadra Božidar Longin.

FOTO: Seizmološka služba Hrvaške

»Seveda moramo biti previdni, saj se potresi lahko ponovijo, obenem pa nas ne sme zajeti panika,« je še zapisal Longin in dodal, da ga je po potresu poklical premier Andrej Plenković.