Trošili bi veliko, imeli bi čist zrak, vetrnic ali nuklearke pa nikakor ne

Sprejem resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije ni končna odločitev za gradnjo druge jedrske elektrarne (JEK2) v Sloveniji, je opozoril državni sekretar Danijel Levičar, ki je opozoril tudi, da so vse slišane številke napačne, tako o ceni projekta kot o cenah elektrike. Nasprotniki so na seji odbora za infrastrukturo, okolje in prostor namreč navajali izkušnje z zahoda, kjer so se projekti podaljšali in podražili.

Mladi za podnebno pravičnost menijo, da je resolucija o dolgoročni rabi jedrske energije sicer malo popravljena, a manjkajo varovalke pred netransparentnostjo, referendumsko vprašanje pa sugerira pritrdilen odgovor. V resolucijo bi bilo treba zapisati, da se cena elektrike iz JEK2 ne sme dvigniti nad 70 evrov na megavatno uro (MWh). Tako dopolnilo je predlagala tudi Levica. Matej Tašner Vatovec je dodal, da bi morala vsa gradnja biti v pogojniku, da bi moral biti za JEK2 pripravljen nov zakon, model financiranja bi moral ohraniti nuklearko v slovenski lasti. Pred gradnjo bi morali izpeljati še en posvetovalni referendum.

Predsednik društva jedrskih strokovnjakov Tomaž Žagar je dejal, da je Jedrska elektrarna Krško najpomembnejši energetski objekt v državi. Gen energija je med prednostne naloge postavila zanesljivost oskrbe, za kar je podlaga stabilnost, zanesljivost in stroškovna učinkovitost sedanje jedrske elektrarne. Predlog resolucije je za Gen energijo pomemben, saj je prvi dokument, ki pozitivno naslavlja jedrsko energijo, tudi s podporo raziskavam.

Nova nuklearka bi bila lahko končana leta 2039

Okoljevarstvenik Dušan Plut se je zahvalil za varno obratovanje NEK, ne podpira pa gradnje druge jedrske elektrarne, saj ta prihaja prepozno. Druga jedrska elektrarna bi namreč lahko bila zgrajena šele do leta 2040. Plut meni, da Jek 2 ne bo zmanjšala uvozne odvisnosti, saj smo povsem odvisni od uvoza jedrskega goriva. Ob tem je dejal, da uporabljamo rusko gorivo, predelano v ZDA, kar je podpora ruskemu vojaškemu stroju. Predlagal je nejedrski scenarij po vzoru Švice, ki predvideva zmanjšanje rabe energije.

Sara Kosirnik iz Greenpeacea je predlagala vlaganje v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije, ki so najcenejši vir energije.Resoluciji in vprašanju nasprotujejo tudi v Eko krogu. Večina volivcev ne ve na pamet, koliko plačajo za MWh elektrike. Pri Jeku 2 ne moremo govoriti o nižji ceni kot 125 evrov, menijo in dodajajo, da so obnovljivi viri od leta 2019 najcenejši vir elektrike.

Jedrske elektrarne ne prinašajo izgub, večinoma so profitni centri

Jasmin Feratovič, Pirati, se je označil za podpornika jedrske energije in opozoril, da je podpora v Sloveniji približno dvotretjinska. Slovenija nima vira jedrskega goriva, pa bi ga lahko imela ob spremembi zakonodaje. Kot meni Feratovič, bi lahko vlagali v nove jedrske tehnologije, ki uporabljajo izrabljeno gorivo, pa tudi v zamenjavo termoelektrarn z jedrskimi elektrarnami.

Več elektrike bomo potrebovali

Razogljičenje terja več elektrike, ki zdaj v porabi energije predstavlja 25 odstotkov, od tega je pri nas 10 odstotkov še fosilne, je opozoril Leon Cizelj iz IJS. Dodal je, da so jedrske elektrarne po varnosti na proizvedeno energijo boljše od vetrnih elektrarn. »Potrebovali bomo vse nizkoogoljične vire in vključenost gospodarstva, znanosti in politike,« pravi Cizelj. ZDA načrtujejo podvojitev jedrskih kapacitet, Evropsko jedrsko zavezništvo predvideva 100 novih jedrskih elektrarn. Potrojitev jedrskih zmogljivosti do 2050 bi na svetu pomenila tudi 2,5 milijona dobro plačanih delovnih mest, je še dodal Cizelj.

Druga jedrska elektrarna v pospešen postopek

Stanislav Rožman iz Gen energije je poudaril 40 let varnega obratovanja NEK, ki do resolucije ni imelo tako izražene podpore. Resolucija ni dogovor lobijev, temveč odgovor na ključna vprašanja, kot so podnebna tveganja in morebitne geopolitične razmere, ki prinesejo energetsko krizo. Izkoristiti moramo vse mogoče vire za zmanjšanje vpliva na podnebje in na biotsko pestrost. »Operiranje s številkami, ki strašijo ljudi, je neodgovorno. Ta mesec bo objavljena prva stroškovna analiza, pred nami pa je še pet mesecev do odločanja na referendumu,« je dejal Rožman.

Poslanci so se v razpravi razporedili na obe strani. Resolucijo in referendum podpirajo Svoboda, SDS in NSi, SD je bolj zadržana, Levica pa nasprotuje tako resoluciji kot referendumu. Miha Kordiš (Levica) meni, da to ni debata o jedrski energiji, temveč gre za plenjenje, 10-kratnik plenjenja pri Tešu 6. To je Aleš Rezar (Svoboda) označil za bolj navijaško, kot je resolucija naklonjena jedrski energiji. Po drugi strani je Miroslav Gregorič (Svoboda) opozoril, da so v desetih letih po svetu postavili 66 jedrskih elektrarn, a so jih 63 tudi ustavili. Spomnil je tudi na cene razgradnje jedrskih elektrarn in odlaganje izrabljenega goriva.

Novembra bomo odločali o jedrski prihodnosti

Levičar je odgovoril, da se jedrska elektrarna in obnovljivi viri ne izključujejo. Jožef Horvat (NSi) se je spomnil, kako se je nemška vlada odločila za zaprtje jedrskih elektrarn. Lani so na MWh spustili 400 gramov ogljikovega dioksida, Francija pa 53 gramov. Horvat je še dejal, da nas sosednje države prehitevajo. Tomaž Lah (Svoboda) je ob tem opozoril, da največ stane energija, ki je nimamo. Mogoč je tudi scenarij, v katerem so zgolj obnovljivi viri, vendar ne maramo vetrnic in hidroelektrarn.