Da bi odločitev o Jeku 2 sprejela zgolj stroka, je iluzija

Češka je konec julija med tremi ponudniki, ki se potegujejo tudi za projekt Jek 2 (korejski KHNP, francoski EDF in ameriški Westinghouse), prva v Evropi izbrala KHNP. Dva 1000-megavatna reaktorja bosta po projektu stala 7,9 milijarde evrov, gradnja pa naj bi se začela leta 2029. A Westinghouse je napovedal pritožbo, korejski ponudnik namreč uporablja ameriško tehnologijo.

Vse to je koristno, meni generalni direktor Gen energije Dejan Paravan, saj se bo, vsaj tako upa, vse razčistilo do slovenske odločitve za gradnjo druge jedrske elektrarne. KHNP bi na Češkem namreč gradil svojo prvo jedrsko elektrarno v Evropi, kjer se zanimanje za jedrsko energijo povečuje. V postopku obravnave napovedane pritožbe bo tudi jasno, ali cenejši Korejci res uporabljajo tehnologijo Westinghousa ali so jo toliko spremenili, da bi jo lahko že šteli za svojo. Westinghouse sicer trdi, da je KHNP predal tehnologijo zgolj za gradnjo jedrskih elektrarn v Južni Koreji, ne pa tudi drugod po svetu.

KHNP bi po projektu na Češkem gradil dva reaktorja, kar se pozna pri ceni drugega, prihranek je 20-odstoten. Po pogodbi bo češko gospodarstvo udeleženo v 60 odstotkih vrednosti projekta, pri nas ta delež ocenjujejo še na 37 odstotkov. Paravan je zato presodil, da je mogoče udeležbo slovenskega gospodarstva v projektu Jek 2 še povečati.

Opozoril je tudi, da so bile njihove ocene vrednosti projekta Jek 2 pravilne. Tako so projekt 1000-megavatne elektrarne ocenili na 9,3 milijarde evrov, brez stroškov financiranja. Proizvodna cena elektrike bi, odvisno od stroškov financiranja in zahtevane donosnosti, znašala med 69 in 99 evri na MWh.

Nek je poplavno in potresno varen, graditi so začeli tudi skladišče za radioaktivne odpadke. FOTO: Blaž Samec/Delo

Odločitev za projekt, deloma pa tudi za dobavitelja, ne more biti izključno strokovna, to bi bilo iluzorno pričakovati, meni Paravan. Projekt je namreč zelo obsežen, pa tudi dolgoročen. Zato je koristen tudi referendum, ki lahko da jasno sporočilo, da se tudi vlada aktivno vključi v projekt. »Gen energija sama ne more sprejeti odločitve za gradnjo Jeka 2,« je prepričan Paravan.

V Gen energiji sicer pripravljajo vse podlage, ki jih od njih zahteva ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, od prenovljene poplavne študije do študij izvedljivosti projekta, ki jih pripravljajo vsi potencialni dobavitelji. Pobuda za državni prostorski načrt pa bo po načrtu usklajena oktobra in objavljena na spletu.

Pia Fackovič Volčanjk, inženirka za analize, je povedala, da sedanja jedrska elektrarna ni poplavno ogrožena. Podobno velja za Jek 2, vendar bodo zaradi predvidenih novih ureditev pripravili novo študijo. Kaja Zupančič je povedala, da svet porabi 60.100 ton urana na leto. Obstoječa nahajališča zadoščajo za 120 let take porabe, še neodkriti viri bodo to dobo podaljšali na 250 let.

Suho skladišče izrabljenega jedrskega goriva FOTO: Blaž Samec/Delo

V Evropski uniji je 35.000 ton zalog urana, poraba na leto pa znaša 11.000 ton, kar pomeni dobra tri leta. Tudi zato uran prihaja iz Kazahstana, Nigerije in Kanade, manj pa iz Rusije, Uzbekistana in drugod. Cena goriva se počasi dviguje, a če bi se dvignila za 50 odstotkov, bi to podražilo megavatno uro elektrike za največ pet evrov. Kaja Zupančič je omenila, da ima Slovenija zaprt rudnik urana, ki bi lahko ob zaostritvi razmer spet postal zanimiv. Zalog v Žirovskem vrhu je dovolj za 40-letno obratovanje Jeka 2. S tem rudnikom se sicer nič ne dogaja, so opozorili, to je samo hipotetična možnost.

Jedrska energija je lahko večna, a ne zelo poceni

En silos v prihodnjem skladišču nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) bo dovolj za 777 zabojnikov iz Neka. Za Jek 2 bo treba postaviti še najmanj tri silose. V sklad za razgradnjo nekoč niso veliko vlagali, zdaj pa to poviša ceno elektrike iz Neka za 12 evrov na MWh. Tako naj bi do leta 2043 v skladu zbrali slabih 1,5 milijarde evrov, kar je dovolj za polovico odpadkov Neka. Pri Jeku 2 bo prispevek dva evra na MWh. Visokoradioaktivne odpadke bi pospravili po švedskem modelu 500 metrov pod zemljo, a mogoče je, da bo več držav postavilo skupno skladišče, kar bi bilo ceneje. Eva Bahčič je opozorila, da v Sloveniji na leto na prebivalca nastane 1900 kilogramov industrijskih odpadkov, 490 kilogramov komunalnih odpadkov in sedem gramov visokoradioaktivnih odpadkov.