Če država ne bo ukrepala, gre Teš v stečaj

Če država ne bo ukrepala, bo Termoelektrarna Šoštanj (Teš), z njo pa tudi Premogovnik Velenje, prihodnje leto končala v stečaju. Če bi termoelektrarna ugasnila, bo to večji problem kot za elektroenergetsko omrežje predstavljalo za ogrevanje Šaleške doline. Zato bodo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pripravili interventni zakon.

Termodivizija HSE, v katero sodita Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje, naj bi namreč prihodnje leto po neuradnih podatkih poslovala z med 150 in 200 milijoni evrov izgub, odvisno od cen elektrike, toplote in kuponov. Natančneje: skupaj naj bi imeli 125 milijonov evrov negativnega EBITDA in 195 milijonov evrov negativnega denarnega toka.

Spomnimo, tudi revizorji so pred leti že opozorili, da Teš in PV poslujeta na robu plačilne nesposobnosti.

Teš na tankem robu bankrota

FOTO: Špela Kuralt/Delo

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo bodo zato pripravili interventni zakon, s katerim bo Teš postal javna gospodarska družba, ki bo skrbela za ogrevanje 35.000 ljudi, gospodarstva, zavodov. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer se je o tem že pogovarjal z župani, vodstvom HSE in Slovenskega državnega holdinga.

»S 1. januarjem je ogroženo delovanje ogrevalnega sistema v šaleški regiji, zato smo odreagirali in bomo našli rešitev. Omejiti bomo morali delovanje Premogovnika Velenje in Teš, ki bo slonelo na ogrevanju. Rešitev bo začasna in ne bo poceni, bo pa trajala, dokler se ne vzpostavi alternativni sistem ogrevanja,« je v izjavi povedal minister. Zaradi visoke izgube Teša in PV bi ta lahko potopila tudi HSE, katerega preostali del posluje dobičkonosno, hkrati pa je ta skupina med večjimi investitorji v obnovljive vire energije. Zato država pripravlja izločitev termodivizije iz HSE.

Interventni zakon bo pripravljen v dveh do treh tednih, po nujnem postopku naj bi bil sprejet najkasneje do novembra.

Premogovniku Velenje grozi bankrot

Obdavčitev energetskih družb

Državna podpora termodiviziji bo po eni strani bremenila proračun, na ministrstvu pa razmišljajo, da bi prihodke za to reševanje iskali tudi v dodatni obdavčitvi energetskih družb. »Da se strošek ne prevali na ljudi iz doline ali na davkoplačevalce, bom naredil vse, kar je v moji moči, da se za ta namen primarno uporabijo dobički energetskih podjetij,« je dejal Kumer.

»V tej situaciji smo zaradi preteklih odločitev politike. Ljudje v dolini ne smejo nositi posledic teh odločitev,« je še dejal minister.

Z interventnim zakonom bi si kupili čas do sprejetja dveh pomembnih zakonov, ki bosta določila prihodnost Šaleške regije, in sicer zakona o prestrukturiranju regije in zakona o postopnem zapiranju velenjskega rudnika. Kot je znano, je letnica za začetek zapiranja zdaj postavljena na 2033. Zdi pa se, da dlje ko bo trajalo, da se zapiranje prične in da se zapre tudi termoelektrarna, dražje bo.