Če država ne bo ukrepala, bo Termoelektrarna Šoštanj (Teš), z njo pa tudi Premogovnik Velenje, prihodnje leto končala v stečaju. Če bi termoelektrarna ugasnila, bo to večji problem kot za elektroenergetsko omrežje predstavljalo za ogrevanje Šaleške doline. Zato bodo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pripravili interventni zakon.

Termodivizija HSE, v katero sodita Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje, naj bi namreč prihodnje leto po neuradnih podatkih poslovala z med 150 in 200 milijoni evrov izgub, odvisno od cen elektrike, toplote in kuponov. Natančneje: skupaj naj bi imeli 125 milijonov evrov negativnega EBITDA in 195 milijonov evrov negativnega denarnega toka.

Spomnimo, tudi revizorji so pred leti že opozorili, da Teš in PV poslujeta na robu plačilne nesposobnosti.

Teš na tankem robu bankrota

FOTO: Špela Kuralt/Delo

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo bodo zato pripravili interventni zakon, s katerim bo Teš postal javna gospodarska družba, ki bo skrbela za ogrevanje 35.000 ljudi, gospodarstva, zavodov. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer se je o tem že pogovarjal z župani, vodstvom HSE in Slovenskega državnega holdinga.

»S 1. januarjem je ogroženo delovanje ogrevalnega sistema v šaleški regiji, zato smo odreagirali in bomo našli rešitev. Omejiti bomo morali delovanje Premogovnika Velenje in Teš, ki bo slonelo na ogrevanju. Rešitev bo začasna in ne bo poceni, bo pa trajala, dokler se ne vzpostavi alternativni sistem ogrevanja,« je v izjavi povedal minister. Zaradi visoke izgube Teša in PV bi ta lahko potopila tudi HSE, katerega preostali del posluje dobičkonosno, hkrati pa je ta skupina med večjimi investitorji v obnovljive vire energije. Zato država pripravlja izločitev termodivizije iz HSE.

Interventni zakon bo pripravljen v dveh do treh tednih, po nujnem postopku naj bi bil sprejet najkasneje do novembra.

Premogovniku Velenje grozi bankrot

Obdavčitev energetskih družb

Državna podpora termodiviziji bo po eni strani bremenila proračun, na ministrstvu pa razmišljajo, da bi prihodke za to reševanje iskali tudi v dodatni obdavčitvi energetskih družb. »Da se strošek ne prevali na ljudi iz doline ali na davkoplačevalce, bom naredil vse, kar je v moji moči, da se za ta namen primarno uporabijo dobički energetskih podjetij,« je dejal Kumer.

»V tej situaciji smo zaradi preteklih odločitev politike. Ljudje v dolini ne smejo nositi posledic teh odločitev,« je še dejal minister.

Z interventnim zakonom bi si kupili čas do sprejetja dveh pomembnih zakonov, ki bosta določila prihodnost Šaleške regije, in sicer zakona o prestrukturiranju regije in zakona o postopnem zapiranju velenjskega rudnika. Kot je znano, je letnica za začetek zapiranja zdaj postavljena na 2033. Zdi pa se, da dlje ko bo trajalo, da se zapiranje prične in da se zapre tudi termoelektrarna, dražje bo.

HSE: Teš ima pogodbo do 2031

Termo divizija skupine HSE, ki jo predstavljata Termoelektrarna Šoštanj (Teš) in Premogovnik Velenje (PV), bo obratovala tudi po njenem prestrukturiranju, predvidenem za konec leta 2024. Primarna naloga Teša bo, po sprejemu posebnega interventnega zakona, ki ga pripravlja MOPE, proizvodnja toplotne energije za 35.000 občank in občanov, industrijo in infrastrukturo v Savinjsko Šaleški regiji, ob tem sporočajo iz HSE.

Popolna nadomestitev Teš kot toplotnega vira z novimi viri namreč na kratek rok ni mogoča, za reševanje socialnih vprašanj in pravični prehod v tem obdobju pa je potrebno čim prejšnje sprejetje zakona o zapiranju Premogovnika Velenje in zakona o prestrukturiranju regije SaŠa, dodajajo.

Analize poslovanja termo divizije skupine HSE izkazujejo nerentabilnost prihodnjega poslovanja obeh družb zaradi sprememb na trgu in padca cen električne energije bistveno pod stroškovno ceno. HSE od 1. januarja 2025 dalje ne bo mogel več zagotavljati zadostnih sredstev za nemoteno poslovanje Teša in PV, saj bi to pomenilo nedovoljeno državno pomoč. Brez ustrezne rešitve bo tako Teš prihodnje leto postal insolventen, posledično pa tudi PV, saj je Teš njegov izključni kupec. Insolventnost Teša in PV bi neposredno prizadela 35.000 ljudi ter infrastrukturo in gospodarstvo v savinjsko-šaleški regiji, ki so odvisni od toplote, proizvedene v Tešu.

Za zagotovitev ogrevanja v šaleški dolini se je kot mogoča rešitev izkazal sprejem interventnega zakona, ki bo Teš postavil v funkcijo gospodarske javne službe z dejavnostjo proizvodnje toplote. Teš je namreč edini proizvajalec, ki zagotavlja toplotno energijo za ogrevanje Šaleške doline Komunalnemu podjetju Velenje po pogodbi, ki je veljavna do 17. septembra 2031.

Generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec je povedal, da bodo v PV postopno zmanjševali proizvodnjo premoga, ta se bo vršila na enem odkopu in bo skoncentrirana na Jamo Preloge, medtem ko bodo v Jami Pesje sočasno začeli z zapiranjem jamskih objektov: »Na sestanku je bilo poudarjeno, da je prenehanje proizvodnje še vedno predvideno v letu 2033 in da bodo vse aktivnosti tekle v duhu pravičnega prehoda.«

GZS: Brez Teša še bolj odvisni od uvoza

»V gospodarstvu z zaskrbljenostjo spremljamo finančne težave Teša 6 in grožnje pred stečajem obrata, ki proizvede dobro četrtino električne energije v Sloveniji. Z zmanjševanjem njegovega obratovanja bo Slovenija še bolj odvisna od uvoza elektrike in še bolj ranljiva v primeru ponovitve energetske krize, kot smo ji bili priča leta 2022,« sporočajo iz GZS.

Lani je električna energija iz termoelektrarn predstavljala dobro četrtino vse proizvedene elektrike v Slovenije, približno enako količino je zagotovila Jedrska elektrarna v Krškem, 40 odstotkov hidroelektrarne, drugo pa predvsem obnovljivi viri energije. »Glede na odvisnost hidroenergije od vodostaja rek, je v tem trenutku najbolj stanoviten in najbolj poceni vir energije ravno Krška nuklearka, zato smo v GZS še toliko bolj prepričani, da je odločitev za gradnjo JEK 2 upravičena in nujna,« dodajajo.

Ob tem še opozarjajo, da je jasno, da Teš 6 ne more še naprej delovati z izgubo in odločitev vlade glede interventne pomoči je pravilna. Skrbi pa jih odziv nekaterih organizacij, ki poskušajo težave Teša izkoristiti kot argument proti gradnji JEK 2 zgolj na podlagi vzbujanja strahu pri splošni javnosti glede potencialnih finančnih tveganj. Gre za pavšalne ocene, ki niso podkrepljene s strokovnimi argumenti in škodijo demokratični razpravi o projektu JEK 2, ki bo aktualna v prihodnjih mesecih do predvidenega referenduma.​