Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Okolje

Daljnovodne mačke* vodijo do jedrskih elektrarn

Sem pa tja gručica vetrnih elektrarn, skrite hidroelektrarne, najpomembnejše so nuklearke in jedrski program v celoti.
Jedrska elektrarna Flamanville ima dva reaktorja s 1300 megavati moči, tretji, svetlejši, ima 1600 megavatov moči. FOTO: Borut Tavčar/Delo
Jedrska elektrarna Flamanville ima dva reaktorja s 1300 megavati moči, tretji, svetlejši, ima 1600 megavatov moči. FOTO: Borut Tavčar/Delo
15. 6. 2024 | 06:00
17. 6. 2024 | 19:10
17:09

V nadaljevanju preberite:

Že ime Flamanville 3 pri nasprotnikih jedrske energije sproži nasmešek, saj naj bi bil eden od najbolj neposrečenih projektov v energetiki. Gradnja je trajala 15 let, prav te dni pa naj bi dosegel kritično točko in začetek verižne reakcije, ko naj bi začel proizvajati elektriko s 25 odstotkov zmogljivosti. Tudi podražil se je na več kot 15 milijard evrov, ki jih je plačala francoska energetska družba EDF brez posojil.

Zgodovina tega projekta je sicer kar dramatična. Začelo se je z željo, da bi ustvarili jedrski reaktor po evropskih standardih, kot se je pozneje izkazalo, predvsem varnostnih. Francoski in nemški jedrski strokovnjaki so skoraj uskladili zahteve obeh držav, a se je nato Nemčija odločila, da bo jedrsko energijo opustila. Še preden so bili načrti končani, je Finska naročila ta evropski tlačnovodni reaktor (EPR) in francoska Areva je začela graditi Olkilouto 3.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine