Žičničarji pričakujejo 20-odstotno rast števila smučarjev

Gorska ponudba se prilagaja dejstvu, da je smučarjev tako zaradi inflacije kot tudi zaradi vremenskih dejavnikov vedno manj. Kot je dejal na tiskovni konferenci pred zimsko turistično sezono predsednik Združenja žičničarjev Slovenije Boštjan Paradiž, se moramo zavedati tudi, da ne moremo prodajati samo vozovnic in prenočišč, ampak celotna doživetja.

Po Paradiževih besedah letos pričakujejo 20-odstotno rast števila smučarjev na slovenskih smučiščih. »Trenutno imamo 1,2 milijona smučarjev in 17 milijonov prihodov, naša želja je, da bi bilo smučarjev letos 1,5 milijona in 24 milijonov prihodov.«

Cene smučarskih vozovnic se gibljejo med 35 in 42 evri. »Na primerljivih smučiščih v bližnji okolici so cene od 54 do 76 evrov. Mislim, da je Slovenija konkurenčna in da bomo tudi z vsemi novimi dodatnimi produkti privabili več ljudi v domača smučarska središča,« je dejal Paradiž. Podatka o prodaji enotne smučarske vozovnice, ki vključuje večino velikih in srednjih smučišč, ni navedel, dejal je le, da je prodaja dobra in je ta vozovnica priložnost za spoznavanje Slovenije kot celote.

Cene smučarskih vozovnic Foto Infografika Dela

Ana Savšek iz Slovenske turistične organizacije je dejala, da se v promociji gorskih centrov osredotočajo na promocijo doživetij, torej celostno. Največ gostov si pozimi obetajo iz Hrvaške, Srbije, Madžarske, Češke in tudi Velike Britanije. 

Na Voglu, Krvavcu, Golteh, Rogli, Mariborskem Pohorju, v Cerknem, na Kopah, Treh kraljih in Veliki planini si v letošnji sezoni obetajo ali so že bile izvedene velike infrastrukturne novosti. Devet gorskih centrov je prejelo skupaj 80 milijonov evrov investicij, 63,4 milijona evrov je bilo nepovratnih v sklopu evropskega sklada React, dodatnih 20 milijonov pa so za preoblikovanje smučišč prispevali na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Sredstva so namenjena preoblikovanju slovenskih smučišč v gorske centre, kjer bodo obiskovalci imeli kaj početi vseh 365 dni v letu.

V Sloveniji je v skladu z zakonom opredeljenih 13 gorskih centrov, od katerih se jih je 12 prijavilo na razpis, uspešnih je bilo devet, Kranjska Gora se je odločila za odstop od projekta. Sredstva morajo biti porabljena še letos.

Generalna direktorica direktorata za turizem na MGTŠ Dubravka Kalin je dejala, da bomo v sklopu tega dobili kar 38 novih produktov in doživetij v devetih centrih, veliko je vezanih na zimo, nekateri pa tudi na prehodni in poletni čas. Poleg enajstih  novih žičniških naprav, še kolesarske proge, pustolovske parke, gorske parke, energetske parke, astrološke parke, butična kulinarična doživetja ipd. Na Rogli bo, recimo, na voljo tudi najdaljši leteči tobogan v Evropi. »Gorski centri ugotavljajo, da smo primerni za družine in začetnike, da imamo za zdaj tudi še nekaj snega, predvsem pa kar nekaj manj zahtevnih terenov, ki so primerni za družine,« je dejala.

Glede Kanina je povedala, da na razpisu žal ni bil uspešen, da pa se prizadevanje za njegovo oživitev nadaljuje. Pri tem naj bi se aktivno pogovarjali z Alenko Bratušek, ministrico za infrastrukturo, gospodarskim ministrom Matjažem Hanom ter poslancem in bovškim županom Danijelom Krivcem.  

»Parcialni način reševanja ni mogoč, potreben bo drugačen pristop,« je v zvezi s Kaninom še dejala Kalinova.