V Sloveniji so to zimo zelo trpeli

Katja Višnar je dolgo čakala na svojo »snežinko«, kakor v smučarskih krogih radi rečejo kolajnam, ki jih najboljšim podeljujejo na svetovnih prvenstvih Mednarodne smučarske zveze (FIS). Potem ko se ji je tako želena kolajna s četrtim mestom le za malo izmuznila iz rok na nordijskem SP leta 2013 v dolini Fiemme, jo je prejšnjo nedeljo, torej slab mesec pred svojim 35. rojstnim dnevom, v Seefeldu dočakala na šprintu dvojic v klasičnem slogu, v katerem se je skupaj z Anamarijo Lampič ovenčala z naslovom svetovnih podprvakinj.
 
Najizkušenejši slovenski tekačici na smučeh bo od vsega najbolj v spominu ostal trenutek, ko je Lampičeva po hudem boju prehitela norveško šampionko Maiken Caspersen Falla in kot druga prečkala ciljno črto. »Tega nikoli ne bom pozabila, te najine čiste sreče. Zmeraj bom imela pred očmi tudi veselje svojih fantov (življenjskega sopotnika Ole Vigna Hattestada in sina Ludviga – op. p.), to nam je namreč uspelo skupaj; smo družina in en tim. Izjemno sem ponosna na oba,« je Višnarjeva podoživela imeniten podvig, ki ji je skupaj z Lampičevo uspel v »alpskem Monaku«. Tako namreč zaradi prestižnih hotelov in zasoljenih cen (za pico je treba odšteti 15, za pivo pa 5 evrov) tudi pravijo Seefeldu.

Do četrtkove vrnitve domov je imela članica TSK Bled odličje obešeno pri postelji. »Z Ano sva ugotavljali, da začuda nisva dobili nobene škatlice, kamor bi lahko spravili kolajno,« se je pritožila Katja, ki bo »snežinko« to soboto svojim navijačem pokazala na sprejemu na domačem Bledu. Prvenstvo na avstrijskem Tirolskem bo kajpak ohranila v čudovitem spominu. 
 

Eden najlepših trenutkov kariere

»V glavnem smo imeli lepo vreme z obilo sonca, ob progah, ki so bile izvrstno pripravljene, nas je spodbujalo veliko gledalcev, imeli smo dobre nastanitve, prireditelji pa so se trudili po svojih najboljših močeh. Pika na i je seveda kolajna, zelo sem ponosna na ekipo, s katero smo je skupaj osvojili ravno na SP. Zagotovo je to eden od najlepših trenutkov v moji karieri, ki se ga bom zapomnila za vse življenje,« je iz rokava stresla 34-letna Blejka, ki ni mogla mimo tukajšnjega dopinškega škandala, ko so policisti pri krvnem dopingu zasačili avstrijskega tekača Maxa Haukeja. Ob njem soprijeli, zaslišali in medtem že izpustili tudi njegovega rojaka DominikaBaldaufa, KazahstancaAlekseja Poltoraninater Estonca Andrusa Veerpalujain Karla Tammjärva. 

»To je črna pika in hud šok za vse, tudi zame. Ne vem, kako je to sploh mogoče, ne morem verjeti, kako so se vse to šli,« je zmajevala z glavo in glede prevlade Norvežanov, ki so tudi na tem nordijskem SP z naskokom najuspešnejša reprezentanca, pojasnila, da v tej državi vrhunsko delajo iz roda v rod. »Marit Bjørgen je svoje znanje prenesla na dekleta, ki zdaj kraljujejo, te pa ga bodo svojim naslednicam. Ko imaš enkrat takšno verigo, je vse skupaj veliko lažje,« je razložila Višnarjeva in pristavila, da imajo na Norveškem še vedno tudi zime v pravem pomenu besede in povrhu ogromno tekačev

»V Sloveniji imamo težave že s sestavo štafete, preprosto nimamo štirih vrhunskih tekačic za razdalje. Želim si, da bi imeli tudi pri nas bogatejše zime, kar zadeva sneg, in da bi imeli več smučarkih tekačev, navsezadnje bomo leta 2023 nordijsko SP gostili v Planici,« si je zaželela svetovna podprvakinja v ekipnem šprintu, ki si je pred leti skupaj s Hattestadom kupila hišo v Lillehammerju. 
 

Trpeli zaradi tople zime

Zdaj živijo v Sloveniji, vendar Katja ne verjame, da bodo tudi prihodnjo zimo preživeli na sončni strani Alp. »Moram reči, da smo letos zelo trpeli. Raje imamo mraz, če ga ne bi imeli tako radi, bi si izbrali kakšen drug šport,« je poudarila nasmejana Gorenjka, ki medtem tekoče govori in odlično razume norveščino.

»Naučila sem se je s pomočjo televizije oziroma podnapisov. Preden sem šla rodit, sem si rekla, da se moram tako dobro naučiti, da ne bom imela težav s sporazumevanjem. Pravijo, da govorim dobro, je pa res, da ne zastopim najbolje tistih, ki prihajajo iz okolice Trondheima, kjer govorijo drugačno narečje,« je pojasnila in dodala, da se je medtem navadila tudi skandinavske hrane. »Zdaj pojemo dosti več rib, predvsem lososa, a tudi losa. V Hattestadovi družini so namreč lovci, velikokrat tudi sami lovimo ribe. Največkrat v jezerih, sem ter tja tudi v morju, ko gremo jadrat,« je razkrila Višnarjeva, ki je že namignila, da je SP v Seefeldu njeno zadnje veliko tekmovanje.

»Nisem se še odločila, ali je to tudi moja zadnja sezona. Vendar pa o tem zdaj tudi nočem razmišljati, saj lahko zelo dobro odtečem še preostale tekme do konca zime v svetovnem pokalu. Zato si do nadaljnjega s tem ne bom belila glave. Na vprašanje, ali bom nadaljevala še eno sezono ali ne, bom odgovorila spomladi,« je povedala in pribila, da na nordijskem SP leta 2023 v Planici zagotovo ne bo več tekmovala. »V šprintu je zelo pomembna eksplozivnost, za menoj pa prihajajo mlajše tekačice, ki so zelo hitre. Imajo potencial, ekipa je super, zato verjamem, da lahko nadaljujejo te uspehe,« je še sklenila Višnarjeva.