Rok Perko končal kariero

Ljubljana – »Poslavljam se od smučanja. Zdi se mi noro. Toliko ljubezni ... Zares se je težko posloviti, alpsko smučanje je moj prijatelj, je nekaj, kar je zrastlo v meni, je vse, kar sem,« je včeraj, na svoj 33. rojstni dan, na facebooku zapisal sveže upokojeni smukač Rok Perko in se zahvalil vsem, ki so mu med kariero stali ob strani. Najpomembnejšo vlogo je odigrala njegova družina.
 

Na čustvenem vrtiljaku

Da razmišlja o koncu kariere, je nakazal že lani, tedaj se je v pripravljalnem obdobju umaknil od tega, kar je počel vse življenje. Glava je potrebovala premor. »Nisem več mogel predelovati slabih rezultatov. Moral sem prekiniti vez, ki jo imam s smučanjem, se oddaljiti, ne razmišljati o tem, ampak biti sam s sabo in z družino. Preizkušal sem se, ali me bo po mesecih premora kaj poklicalo nazaj,« je izkušnjo opisal Perko, ki se je počutil, kot bi se sprl z najboljšim prijateljem. Znašel se je na čustvenem vrtiljaku, ob premoru se je soočal z žalostjo, srečo, negotovostjo,« je razkril tedaj v pogovoru za Delo. V obdobju brez svoje velike ljubezni je spoznal, da še ne želi potegniti črte pod kariero. 

V zadnji sezoni je nastopil zgolj na treh tekmah za svetovni pokal, zadnja v karieri je bila januarska v Wengnu, ko se je meril na najdaljšem smuku na svetu. Točke v svetovnem pokalu je nazadnje osvojil v sezoni 2013/2014 s 25. mestom na superveleslalomu v Kitzbühlu. V svoji zadnji sezoni je meril na olimpijsko vozovnico za Pjongčang, a mu ni uspelo uresničiti začrtanega.
 

Prvi Slovenec s kolajno v smuku

Perko je prvi slovenski smučar s kolajno v smuku. Osvojil jo je na mladinskem svetovnem prvenstvu leta 2005 v Italiji. Postal je mladinski svetovni prvak v kraljevski disciplini, v superveleslalomu pa se je okitil s srebrom. Njegov največji karierni uspeh je 2. mesto v smuku za svetovni pokal v Val Gardeni v sezoni 2012/2013. Je eden od štirih slovenskih smučarjev, ki so stali na smukaških stopničkah (poleg Andreja Jermana, Andreja Šporna in pozneje Boštjana Klineta).

S Perkovim odhodom se je od reprezentance dokončno poslovila »stara garda«, ki je poskrbela za premierne slovenske uspehe v hitrih disciplinah. Še pred njim, v prejšnji zimi, je kariero končal njegov sotekmovalec in sostanovalec po hotelih med tekmami Andrej Šporn.

Tržičan, ki ima z ženo Tjašo dva sinova, je že lani poudaril, da se zaveda, da bo tudi zanj prišel dan, ko bo postavil smuči v kot. Takrat mu bo čustveno težko, je dejal, hkrati pa se novega obdobja veseli, saj hoče izkusiti še druge stvari. »Vem, da nisem na svetu samo zato, da bi smučal,« je poudaril, da se novih izzivov ne boji. Glede na njegov značaj mu jih prav gotovo ne bo zmanjkalo.