Raje hodi 10 kilometrov, kot da bi osvajal gore

Čas hitro beži, pred Anžetom Kopitarjem, vodilnim slovenskim hokejistom, je že 14. sezona med elitno družbo onstran Atlantika. Prav danes bo z brniškega letališča odpotoval proti Los Angelesu in tam v prihodnjih dneh začel priprave za nove visoke športne cilje. Še pred tem pa je v soboto spet pripravil dobrodelni turnir v golfu, panogi, ki mu sicer predstavlja imenitno sprostitev v dragocenih uricah prostega časa.

V golfu uživa že dolgo, bodisi na domačem Bledu bodisi v Kaliforniji, resda pa mu družinske obveznosti z dvema naraščajnikoma ne dovoljujeta toliko užitkov na prostornih travnatih površinah kot nekoč. A podobno kot pravzaprav v sleherni športni panogi, ki se je loti, tudi s palico za golf ohranja lepo raven uspešnosti. »No, nisem prav vrhunski, drži pa, kadar sem na športnem igrišču, vedno znova uživam, pa tudi kar dobro mi gre od rok. Za zdaj je drugače le pri skvošu, ki sem ga v tem poletju prvič preizkusil in nato hitro spoznal, da bi moral igrati še nekajkrat. Všeč mi je dinamika te igre,« je poudaril, a obenem tudi misli že usmerjal k svojemu poglavitnemu poslanstvu na športni sceni: hokeju v vlogi kapetana ter obenem najbolj cenjenega igralca moštva Los Angeles Kings.

Lepa, a naporna selitev v Evropo

Nova sezona, tako za slovenskega asa že 14. zapored v črno-belem dresu kluba iz Kalifornije, se bo začela čez en mesec, zanj se ne bo ponovilo lepo poglavje, ki ga je nazadnje doživel pred osmimi leti, da bi boj za točke NHL začel na kateri od evropskih ledenih ploskev. Nastopi Kraljev v Stockholmu in Berlinu, oktobra 2011, ostajajo zanj, soigralce in privržence, številne kajpak tudi v Sloveniji, nepozabni, saj se je prav na stari celini začela pot v sezono prvega Stanleyjevega pokala za Los Angeles. »Seveda se je vedno znova lepo spomniti na tiste dni, tudi sam, ker prihajam iz Evrope, bi si vsaj še enkrat ali dvakrat želel vstopiti v sezono na ledeni ploskvi ene od tukajšnjih aren, res pa je, da je za moštva z zahodne severnoameriške obale to precej bolj zapleteno kot za tista z vzhoda,« pravi hokejski as in obrazloži: »Precej krajši so poleti iz mest na vzhodu, obenem je tudi bolj prijazna in znosna časovna razlika šestih ur s srednjo Evropo. Zame je najhujša prav ta 'naša' deveturna razlika. Ko sem igral na olimpijskem turnirju v Sočiju, sem se na dvanajst ur razlike lažje in hitreje privadil kot na to, ki se ji pač nikdar ne morem izogniti ob vrnitvi v domovino ali zdaj ob prihodu s poletnega dopusta v Los Angeles. Sicer pa: tekmovalnega koledarja ne krojimo igralci, o poteh in morebitnih gostovanjih po drugih celinah odločajo šefi ...«



Do oktobrskega uvoda v sezono, ki jo bodo kralji odprli v Edmontonu (5.), prvo tekmo doma pa bodo imeli teden dni pozneje z Nashvillom, tako moštvo čaka pripravljalni tabor. »Najprej bomo nekaj dni doma, nato odhajamo v Chicago na medijsko predstavitev sezone, 12. septembra pa se bo začel naš tabor,« razkriva načrt prvih dni po vrnitvi v Kalifornijo kapetan moštva, s starejšimi soigralci bo večinoma začetek sezone pričakal v Los Angelesu. »Za uvod skupnih priprav imamo res široko bazo igralcev, zato se pogosto razdelimo in v dveh postavah igramo dve različni tekmi. V takšnih primerih starejši ponavadi ostanemo in igramo v naši dvorani, mlajši soigralci takrat gostujejo. Trenerski štab ima seveda svoj načrt, a ne verjamem, da bo pri tem šlo za kakšno revolucionarno spremembo v primerjavi s prejšnjo sezono.«


​
A izgovorov preprosto ni, pred Kopitarjem in soigralci je sezona popravnega izpita. Sam si ni uresničil cilja niti v NHL niti nazadnje na svetovnem prvenstvu skupine B. »Hudo mi je zato. A preprosto napoči čas, ko se ti tekmovalno prav nič ne razpleta po željah. Nato pa je poglavitna motivacija, da v prihodnje ne obupaš, temveč poskusiš sebi in okolici dokazati, da se nisi navadil spodrsljajev. Spet se moraš vrniti k zmagovitim tirnicam,« se dobro zaveda kapetan in zato še posebej spoštovani član Los Angelesa in slovenske izbrane vrste: »Lepo je biti kapetan v obeh slačilnicah. Seveda spoznavaš nove obraze, a ko bom denimo zdaj prišel spet med Kralje, bom imel ob sebi tudi tiste izkušene člane moštva, ki jim vloge kapetanov ali vodij niso tuje. Zato je tudi meni vedno lažje.« Seveda si želi, da bi se mu pod prestižnimi žarometi NHL pridružil še kdo od rojakov. »Zdaj sem že nekaj časa edini Slovenec v ligi, bomo videli, kako se bo razpletala zgodba Jana Drozga. Imenitno bi bilo, ko bi mu uspelo. A o tem bodo odločali številni dejavniki. Morda pa se kdo pri moštvu poškoduje in ga zato hitro povabijo v udarno postavo. Brez sreče ne gre, predvsem pa moraš stalno ohranjati samozavest. Sam sem nenehno verjel vase, dobro, nisem si mislil, da bom toliko čudovitih reči doživel na športni poti, a delo in vztrajnost te lahko pripeljeta res daleč.«



​​Kopitar sicer zelo pozitivno ocenjuje razplet poletnega nabora pri svojem moštvu, ob namigih o krstu v slačilnici za novince pa se nasmehne: »Ni ravno za v javnost, zagotovo se bomo starejši kaj spomnili, da jim ušpičimo ...«

V hribe le s helikopterjem

Najbolj glasno se je med sobotnim pogovorom ob igrišču za golf smejal glede namigov o preživljanju prostega časa v hribih, saj nad višino in planinstvom očitno ni posebej navdušen. »Ne, na Triglavu še nisem bil. No, razen pogosto v prostorih lokalne radijske postaje Triglav ... Pred enim letom sem osvojil Stol, a v helikopterju,« je bil iskren, se spomnil svojega zadnjega »vzpona« na bližnjo Hruščansko planino pred nekaj leti, sicer pa ob tem dejal: »Če prehodim takole približno 10 km med partijo golfa, pa tudi ni narobe, kajne?« Kot vedno je v dneh svojega evropskega poletja užival med sproščanjem na Hrvaškem ob Jadranskem morju, večino časa pa je seveda namenil kar najbolj ustrezni pripravi za nove izzive onstran Atlantika: »Če zdaj potegnem črto, moram biti res zadovoljen z opravljenim. Trening je bil temeljit, ker pa nisem več najmlajši, moram veliko pozornosti namenjati ustreznemu počitku,« se dobro zaveda 32-letni hokejist, ki je bil nazadnje vesel družbe na ledu rekonvalescenta Žige Jegliča, Roka Tičarja, ta reprezentant še nima podpisanega pogodbe za sezono, in mladega Patrika Tišlarja: »Dobro smo se ujeli, ko nas je na treningu pet ali šest, je to zame ravno prav. Če pa je prehuda gneča, ni tistega želenega učinka, ki ga potrebujem v dneh svojih priprav za dolgo sezono v NHL.«