Kopitar ne sliši rad zvonjenja telefonov

Ko napočijo prvi julijski dnevi v blejski ledni dvorani, zdaj že štiri leta združita moči nekdanji kapetan risov Tomaž Razingar in prvi as slovenskega hokeja Anže Kopitar. Zelo uspešno namreč vodita akademijo, v kateri mladi hokejisti spoznavajo skrivnosti hitre igre na ledu. Obenem pa je Kopitar že krepko vstopil v priprave za novo sezono.

V Slovenijo je tokrat pripotoval že aprila, se pridružil reprezentančnim pripravam ter nato nastopil na SP skupine B v Kazahstanu. Tam je bil nenehno pod drobnogledom številnih hokejskih poznavalcev, s soigralci, med katerimi je bilo zanj precej novih, pa ni uresničil želje o vrnitvi v najvišji razred svetovnega hokeja.



K razpletu in prvenstvu v Nur-Sultanu se je ozrl tudi ob tradicionalnem blejskem julijskem srečanju z novinarji v domovini. »Ni nikakršne skrivnosti, da je napočil čas tudi za nove rise. V tej slačilnici ni več mojih nekdanjih soigralcev – Tomaža Razingarja, Marcela Rodmana, Roberta Kristana, Aleša Kranjca, Andreja Tavžlja –, poškodbe so preprečile nastop Janu Muršaku, Janu Urbasu, Žigi Jegliču, Roku Tičarju. Pomislite, ostali smo brez štirih igralcev od skupno šestih v udarnih dveh napadalnih trojkah, tik pred odhodom se je poškodoval še prvi vratar Gašper Krošelj,« je poudaril hokejski zvezdnik, ki pa izostanke ni omenjal kot izgovore, a je v hipu dodal: »Končni dosežek je razkril realno podobo naše tedanje moči. Lahko pa bo že čez eno leto drugače.«


 

Spet z očetom kot selektorjem

Takrat bo prvenstvo na domačem ledu v Ljubljani, reprezentanco bo prvič po pomladi 2015 spet vodil Matjaž Kopitar, oče kapetana Kraljev iz Los Angelesa. Zaradi tega se odnos do reprezentančnega dresa pri našem vodilnem hokejistu ne bo spremenil.

»Če bom imel še sezono v Los Angelesu, jo bom prekinil in odletel na SP,« se je v hipu pošalil, nato pa seveda prikimal možnosti prihoda med rise, če takrat ne bi bilo več klubskih obveznosti. Nikakor pa se ne bi ustrašil novega napada na najvišji reprezentančni razred.



»Če so Francozi favoriti te nove skupine B, naj kar bodo. Avstrijce smo že premagovali, lahko bi jih spet. Ne vem, ampak zadnja konkurenca Kazahstana in Belorusije je bila hujša,« se je spomnil ter razveselil spoznanja o nastopu slovenske reprezentance doma: »Mar ni lepše, če te spodbuja 5000 gledalcev v Tivoliju ali dvakrat več v Stožicah, kot pa, če je na tekmi 200 naključnih obiskovalcev, tako da slišiš še zvonjenje mobilnih telefonov ...«
 

S Kralji »pomagal« St. Louisu do lovorike

Sicer pa si zadnje sezone po tekmovalni plati ne bo ohranil v lepem spominu. Z risi je bila ovira vrnitve med najboljše previsoka, v Los Angelesu so ostali brez želene končnice. Hokejisti St. Louisa, ki so prav tako med sezono kazali bledo podobo, so na koncu osvojili Stanleyjev pokal.



»Pa tudi naše zasluge so pri tem, saj smo jih premagali, nakar so zamenjali trenerja,« se je nasmehnil izjemen športnik, a nato pri priči zresnil: »Kako se zadeve hitro zasučejo v športu ... Tampa je bila suverena v rednem delu NHL, a nato takoj izpadla. Omenjeni prvaki pa so se znašli v podobnem stanju kot mi tistega leta 2012, ko smo za vstop v končnico na zadnjih 20 tekmah morali doseči 15 zmag, nato pa veste, kako se nam je odprlo na poti k lovoriki.«



Spomini so lepi, 31-letni napadalec si želi, da bi se v slačilnico vrnil tisti zmagoviti duh iz dveh šampionskih sezon: »Izkušeno jedro moštva je ostalo, veselim se septembrskega pripravljalnega tabora, mlajšim bom pomagal po najboljših močeh. Sicer pa: za zmage moramo starejši vleči voz, mlajši pa ga od zadaj potiskati.«

A do nove sezone je še dovolj časa. Najprej bo do sobote pozornost namenil akademiji 130 otrok iz rekordnega števila 13 držav, po koncu posrečenega projekta bo sledil en teden oddiha na Jadranskem morju, zadnjo soboto v avgustu bo priredil dobrodelni turnir v golfu, dva dni pozneje bo že na letalu za Los Angeles. In odšteval do svoje, že 14. sezone v najmočnejšem klubskem hokejskem tekmovanju na svetu ...