V nadaljevanju preberite:

Med četrtkovim kongresom Evropske nogometne zveze (Uefa) v Beogradu smo preverili, kako močno je vpeta v sodelovanje z Uefo Nogometna zveza Slovenije (NZS), kako visoko kotira slovenska članica v očeh tamkajšnjih akterjev in, ne nazadnje, kaj NZS pod črto iztrži od krovne evropske hiše nogometa – tako finančno kot vsebinsko. V seštevku gre za izjemno tesno prepletenost na vseh ravneh delovanja in poslovanja.

V Beogradu smo se pogovarjali s člani slovenske delegacije, ki jo je vodil predsednik Radenko Mijatović, ob njem sta bila še generalni sekretar Martin Koželj in podpredsednik Gvido Mravljak. Zraven je bil tudi Vlado Šajn, dolgoletni član Uefine sodniške komisije in eden najvplivnejših mož v črnem na stari celini. Med vsakim preštevanjem glasov – delegati so namreč volili člane različnih organov Uefe – je bilo mogoče opazovati njihovo vpetost v sodelovanje s kolegi.

NZS in Uefa sodelujeta tudi formalno, in sicer na različnih ravneh, Uefa namreč zagotavlja pomoč vsem svojim 55 članicam, tudi manjšim. »Brez te pomoči bi zašlo v težave približno 45 članic od 55,« nam je zatrdil Uefin predsednik Aleksander Čeferin. Razmere za manjše so se izboljšale tudi z lansko reformo klubskih tekmovanj, torej s prenovljeno ligo prvakov, ki je s svojo dramatičnostjo do zadnjega kola rednega dela šokirala tudi najhujše kritike, in povezano spremembo v evropski in konferenčni ligi. Slednjo sta v tej sezoni zaznamovala tudi Celje in Olimpija.

O kakšnih finančnih številkah in vsebini govorimo, kako to komentirajo Čeferin, Mijatović in Koželj, kako Uefina strokovnjaka Tobias Hedtstück (vodja Uefinih klubskih tekmovanj in koledarja) in Stephane Anselmo (vodja Uefinega strateškega razvoja tekmovanj)? Obširen članek je na voljo le naročnikom.