Najboljša alpska smučarka v zgodovini slovenskega športa Tina Maze je v karieri osvojila 26 zmag, veliki kristalni globus, dva mala globusa in 13 kolajn na velikih tekmovanjih. Korošica, ki je pustila neizbrisen pečat, je svoje poglavje zaprla pred dvema letoma, zdaj si pot utira novi rod. Tekmovalna zima se je že začela, vsi nestrpno čakajo na vrnitev izkušene Ilke Štuhec, aduta zime bosta še Žan Kranjec in 20-letna Meta Hrovat. Tudi za podmladek se ni bati, pravijo odgovorni, zanimanje za ta šport spet raste.
 

Slovenija ne bo izginila s smučarskega zemljevida

Čeprav so se ljubitelji alpskega smučanja zbali, da bo že v sezoni, v kateri si je zdaj že športna upokojenka Tina Maze vzela premor (2015/16), slovenski voz zdrvel v prepad, je bil razplet vendarle drugačen. Ana Drev in Boštjan Kline sta poskrbela za svoje premierne stopničke v svetovnem pokalu, vsak se je nanje povzpel dvakrat. Prav v zimi, ko se je Mazejeva dokončno poslovila od vrhunskega športa (2016/17), pa je obrodilo sadove dolgoletno trdo delo Ilke Štuhec. Vknjižila je sedem zmag in se po številu teh izenačila z legendarno Matejo Svet, osvojila smukaški in kombinacijski globus ter se ovenčala z naslovom svetovne prvakinje v kraljevski disciplini. Piko na i je s svojo krstno zmago v svetovnem pokalu uspešni sezoni dodal njen sokrajan Kline.



Tudi po poškodbi Mariborčanke, ki ji je strgana sprednja križna vez v kolenu odnesla olimpijsko sezono, slovensko smučanje ni ostalo praznih rok. Korak naprej so naredili Žan Kranjec, Ana Bucik in Meta Hrovat s premiernimi stopničkami v karieri. Hrovatova je napredovala v veleslalomsko prvokategornico, šest let starejši Kranjec še korak dlje – v člana elitne sedmerice. V poolimpijski zimi sta za leto dni bolj izkušena, začrtala sta si tudi višje cilje. Kranjec, denimo, da bi premagal najboljšega na svetu Marcela Hirscherja. Uspehov je po sezoni bolniške odsotnosti lačna tudi Štuhečeva, ki bo v tekmovalno zimo startala v Kanadi konec meseca. Vrhunec bo zanjo in karavano februarja prihodnje leto v Åreju, kjer bo branila naslov svetovne prvakinje v smuku.



»Zares težko ali pa skoraj nemogoče bo ponoviti rezultate Tine Maze. Enako velja za dosežke Ilke Štuhec, vsa čast, če se jim bo približala. A kljub temu se napredki kažejo tako v moški kot ženski vrsti. Slovenija ne bo izginila s smučarskega zemljevida, prav gotovo ne,« je trenutni položaj komentiral starosta tega športa Tone Vogrinec, ki občasno svetuje vodstvu Smučarske zveze Slovenije (SZS).
 

Krpajo likvidnostno luknjo

Vodja panoge za alpsko smučanje pri SZS Miha Verdnik si želi, da bi v novi sezoni – odprla so jo dekleta prejšnji konec tedna z veleslalomom v Söldnu, fantje pa na svojo premiero še čakajo, saj je uvodno preizkušnjo odpihnilo vreme – vsak tekmovalec za en korak izboljšal rezultat.

»Veselil bi se, če bi tisti, ki so bili v minuli zimi enkrat na stopničkah, v tej bili dvakrat. In da bi po sezoni, v kateri nismo dosegli zmage, spet okusili vrh. Ker imamo malo tekmovalcev, si najbolj želim, da bi skozi sezono ostali vsi zdravi. Cilj je tudi premik v mladinski kategoriji, s katero smo začeli delati intenzivneje, radi bi naredili korak več pri priključevanju mladincev v svetovni pokal. Napredki se počasi kažejo, vidnejši pa bodo čez štiri leta,« si obeta Verdnik.



V sezono se šef panoge odpravlja s proračunom dva milijona evrov. Najtežje finančne trenutke so alpinci prebrodili. »Ker krpamo likvidnostno luknjo – sanacija naj bi bila končana čez dve leti –, smo temu morali prilagoditi proračun. Kljub temu pa lahko še naprej delamo kakovostno,« v zastavljene programe in njihovo realizacijo verjame Verdnik in poudarja, da potrebujejo približno pol milijona evrov, da bi prišli v normalen pogon. »Letos smo iz proračuna vzeli 350.000 evrov in jih dali na stran za to. V prihodnjem letu bomo pokrili še preostanek,« je Verdnik, ki je vlogo vodje panoge prevzel poleti 2016, opisal načrtovano pot do varnega zavetja.



Pogodbe, ki jih sklepa s pokrovitelji in opremljevalci, so od dve- do štiriletne. »Zavedamo se, da bomo bolj ali manj živeli od sponzorskih prihodkov. Prav s temi sodelovanji lahko precej povečamo proračun v prihodnosti,« je dejal Verdnik, ki si je začrtal, da bi v štirih letih za 30 odstotkov povečali tovrstne prihodke. »Ker je to tako težko uresničljiv cilj, delamo postopoma – korak za korakom. V preteklosti smo imeli v rokah 50 odstotkov sredstev, drugo polovico si je bilo treba zagotoviti med sezono. Zdaj imamo 80 odstotkov v rokah, preostalih 20 pa si privoščimo šele takrat, ko jih imamo,« je poslovanje opisal sogovornik.
 

Usmeritev k mlajšim

Naslednji korak je usmeritev pozornosti na mlajše. »Programe bi radi toliko izpopolnili, da bi bili mladinci oproščeni funkcionalnih stroškov,« je poudaril Verdnik. Vsako leto bodo povečevali proračun, letos so ga v primerjavi z lani povečali za 30.000 evrov. »Pričakujem, da ga bomo v prihodnjih dveh letih toliko povečali, da bodo imeli programe pokrite v celoti in bomo lahko delali korake proti svetovnemu pokalu,« je dodal.

Tone Vogrinec, ki je v slovenskem smučanju izkusil vse vloge, bil je tekmovalec, trener, direktor reprezentance, vodja smučarskega sklada, funkcionar smučarske zveze in nazadnje član izvršnega odbora za alpsko smučanje pri Mednarodni smučarski zvezi, kot zunanji opazovalec in ljubitelj tega športa pravi, da v tej sezoni pričakuje dvig rezultatske krivulje predvsem v evropskem pokalu, saj so bili v minuli zelo slabi. Točke sta iz reprezentance za evropski pokal osvajala le Žan Grošelj in Aljaž Dvornik, uvrščala sta se na rob prve četrtine slalomske konkurence.



»Največja šibka točka v preteklih dveh oziroma treh sezonah je bil ravno evropski pokal,« je opozoril Vogrinec. Čemu to pripisuje? »Manj mladih smuča kot nekoč. SZS je združenje klubov in klubi so v finančnih težavah, v lokalnem okolju težko pridobijo sredstva. V prednosti sta gotovo mariborski Branik in Kranjska Gora, ki dobita sredstva od prirejanja tekem za svetovni pokal, zato lažje preživita kot drugi. Menim pa, da je manj kadra in zato tudi manj talenta,« je predstavil svoj pogled.

Več otrok v smučanju

Vodja mladinskega programa Boštjan Anderlič pravi, da so v preteklosti sicer imeli osip v primerjavi z najboljšimi časi, zadnji dve leti pa zanimanje oziroma udeležba mladih v alpskem smučanju raste, predvsem v otroški kategoriji. Kar dokazuje motorično testiranje pred sezono, iz katerega naredijo tekmo – lani je bilo 118 otrok, letos pa 143.

Mladinec, ki deluje pod okriljem reprezentance, porabi na sezono med 6000 in 7000 evri, polovico prispeva iz svojega žepa, drugo polovico pokrije SZS. »Starši so nekoč prispevali enako kot danes, le da je zdaj nekoliko več stroškov predvsem zato, ker je v tem obdobju manj snega doma in je treba na treninge v tujino, pa tudi več se smuča skozi vse leto kot v preteklosti. Ko govorimo o finančnem stanju klubov, pa jim pomagajo občine in zveza,« je povedal Anderlič.



Po njegovih besedah je zaledje obetavno. »V minuli sezoni smo imeli mladinsko svetovno prvakinjo Meto Hrovat, ki tekmuje v svetovnem pokalu, še vedno ima status mladinke in lahko nastopa na mladinskem svetovnem prvenstvu. Potem je tu dve leti mlajša Neja Dvornik, ki je startala na uvodni tekmi sezone za svetovni pokal v Söldnu. Po daljšem premoru imamo zdaj drugo sezono zapored mladinsko žensko ekipo C, v kateri se kali šest mladih smučark, leto več imamo tudi moško. Perspektiven je Borut Božič, član reprezentance za evropski pokal, obetata Martin Križaj in Rok Ažnoh iz ekipe C. Osem let nismo imeli te ekipe. Iz baze, ki jo imamo in s katero delamo, naj bi v prihodnjih letih dobili kakšnega smučarja prihodnosti. Sem optimističen,« v svoje delo in delo sodelavcev verjame Anderlič. Čas bo pokazal, ali so si začrtali pravo pot.