V zimo z več varnosti in snežno tovarno

Poolimpijska sezona v alpskem smučanju obsega več kot 30 prizorišč v 16 državah. Vrhunec bo februarsko svetovno prvenstvo v Åreju. O pripravah nanj, novih tekmovališčih v koledarju, varnosti smučarjev in podnebnih spremembah, ki vplivajo na ta šport, sta na forumu za alpince v Söldnu razpravljala oba šefa svetovnih pokalov Atle Skårdal (ženske) in Markus Waldner (moški).

Karavana se bo tradicionalno ustavila tudi v Sloveniji, v Mariboru na ženskih tekmah, tokrat 1. in 2. februarja prihodnje leto, tik pred odhodom na SP, v Kranjski Gori bodo 9. in 10. marca tekmovali moški, tik pred finalom sezone, ki ga bo gostila Andora. V Soldeu so v preteklosti v tehničnih disciplinah za svetovni pokal dekleta že tekmovala, tokrat pa prireditelje iz Andore čaka večji zalogaj – ob koncu sezone bodo v petih dneh izvedli devet tekem. »Zdaj povezujejo smučišče z vasjo, kar je pridobitev za to središče,« je dejal Skårdal.

V koledar se vračata še Soči, kjer bodo tekme izpeljali le po delu olimpijskih prog, in zahtevni St. Anton. Na obeh prizoriščih se bodo dokazovala dekleta v hitrih disciplinah.
 

Paralelne tekme stalnica

Zelo naporen bo mesec februar, saj bodo dekleta prvi smukaški trening na SP v Åreju opravila dva dneva po tekmi v Mariboru. Dva dneva po koncu prvenstva pa se nadaljuje svetovni pokal. »Smučišče je skoraj enako kot na SP 2007 z nekaj posodobitvami, tereni so zelo tehnični, smuk ni najdaljši, ampak bo izziv od štarta do cilja. Izziv pa bo tudi vreme, tako pač je na severu, s prireditelji se ukvarjamo tudi s tem vprašanjem,« Skårdal ohranja optimizem.



Pogled je v pripravah za sezono ušel tudi k SP v Cortini d'Ampezzo dve leti pozneje (2021), prizorišče redno gosti ženske tekme v hitrih disciplinah. »Zdaj se ukvarjajo z novo slalomsko progo, je zelo strma in široka. Pripravlja se nov ciljni iztek s prizoriščem za ekipno in individualne paralelne tekme, slednje bodo prvič v programu SP,« je našteval, njegov kolega Waldner pa je dodal, da bi radi do pomladi poenotili vse paralelne formate, ki so jih preizkušali v zadnjih sezonah. To disciplino bodo v prihodnosti redno izvajali v svetovnem in evropskem pokalu ter na tekmah FIS.
 

Oblačila z večjo zaščito

Zelo pomembno poglavje, s katerim se je v pripravljalnem obdobju soočalo vodstvo alpincev, je bila varnost v hitrih disciplinah. Toliko bolj zaradi dveh padcev, ki sta se končala tragično. Na večini prizorišč bodo v prihodnje uporabljali močnejšo zaščito pri postavitvah varnostnih mrež, ki naj bi bila skorajda neprebojna.



Na željo najboljših 20 smukačev na svetu so pripravili toplejši poddres (oblačilo pod dresom) z visoko stopnjo zaščite, ki bi med padci omilila morebitne ureznine. »Cilj je zagotoviti čim večjo varnost. Testirali smo jih tudi v vetrovniku,« je razkril Waldner. Veseli ga tudi, da se številni odločajo za zračne blazine pod dresom (med dekleti Lindsey Vonn, Sofia Goggia), ki lahko ublažijo padec.
 

Shranjevanje snega

Najmanj vpliva ima vodstvo alpincev na podnebne spremembe, kar vsako leto občutijo predvsem na nižje ležečih smučiščih, kot je mariborsko. V pomoč je lahko t. i. snežna tovarna. »Temelji na tehnologiji, po kateri voda zamrzne v velike kocke, v nadaljevanju procesa se zdrobijo, pod pritiskom puhajo, kot bi simulirale sneženje. Sneg je zaradi kristalov bolj obstojen, proizvodnja je pri maksimalni temperaturi okoli 20 stopinj Celzija. Je pa to en element med vsemi drugimi, ki so potrebni za pripravo proge, dodatek k zasneževanju, naravnemu snegu in preparacijam. V Mariboru smo pred kratkim tako zasnežili 25 kvadratnih metrov,« je razkril Srečko Vilar, prvi mož pohorskih tekem, ki so v koledarju svetovnega pokala v februarskem terminu potrjene do leta 2022.

Možnost je tudi shranjevanje tovrstnega snega. Nekje (Sölden, Levi) so to že storili. »Dvajset odstotkov se ga lahko na ta način izgubi, osemdeset pa ohrani,« je dejal Vilar.