Tudi pandemija covida-19 je bila vzrok za to, da slovensko glavno mesto že dolgo ni čutilo navijaškega utripa. Prvič od jeseni 2019, ko so ljudje pozdravili srebrne odbojkarje, je bilo na Kongresnem trgu spet podobno kot v dobrih predkoronskih časih.



Množica ljudi je vzklikala slovenskim olimpijcem, ki so se iz Tokia vrnili z rekordno bero, tremi zlatimi ter po eno srebrno in bronasto kolajno. Prišli so iz vseh koncev in krajev Slovenije, tako kot tudi 54 športnikov, ki so ponosno zastopali slovenske barve na najbolj posebnih igrah po drugi svetovni vojni.





Tudi dobitniki odličij so se kar lepo geografsko razporedili: Primož Roglič je iz Zasavja, Benjamin Savšek iz Ljubljane, Janja Garnbret iz Koroške, Tina Trstenjak iz Štajerske in Tadej Pogačar iz Gorenjske. Po številu kolajn na prebivalca je bila Slovenija čisto pri vrhu, na sedmem mestu. Od večjih držav sta bili pred njo samo Nova Zelandija in Jamajka.



Mnogi so bili razočarani, ker na odru ni bilo košarkarjev, s katerimi so bili v dobrem in slabem vse od kvalifikacijskega turnirja v Litvi do tekme za bron v Tokiu. Toda kdo bi jim zameril.



Dva meseca so bili zdoma in ločeni od družin, kmalu jih čakajo priprave v njihovih klubih in morali so si dati duška. Ne nazadnje so jih navijači dvakrat pričakali na brniškem letališču. Luka Dončić pa se je moral posvetiti tako njim kot gostom iz Dallasa, ki so mu dali v podpis astronomsko pogodbo.







Med zbranimi je bila velika večina mladih, med njimi tudi štirje najstniški prijatelji s savinjskega konca. »Želela sem potolažiti Klemna Prepeliča, ki se mi je tako smilil, ko mu je Batum blokiral žogo za zmago v polfinalu. Zame so fantje zlati, četudi so bili četrti,« si je srečanje z velikani obetala Tinkara.



Tudi Blaž, kolesarski navdušenec, je zaman čakal vzornike. Zlati mučenik Primož Roglič, Jan Polanc in Jan Tratnik se že pripravljajo na špansko Vuelto, bronasti kralj Toura Tadej Pogačar je zadržan v Monte Carlu in pride v Komendo v petek. Zbrane, bilo jih je nekaj tisoč, so kolesarji pozdravili prek video povezave.



Je pa na svoj račun prišla Zoja, ki se ukvarja s plezanjem. »Janja je fenomenalna, najboljša 'koza' na svetu,« se je smejalo dekletu, ki je ravno včeraj dopolnilo 17 let. Četrta žalska mušketirka Julija trenira atletiko: »Rezultati so bili fenomenalni, prikovana sem bila pred televizijo, še dobro, da so počitnice.«




 

Junakov veliko več kot pet

Slovenski junaki so zares očarali rojake, tudi tisti, ki niso osvojili kolajne, a so se izkazali in širili dober glas o deželi na sončni strani Alp, kar je v zadnjem času bolj izjema kot pravilo. Med njimi Darko Jorgić, ki se je zavihtel med osmerico v namiznem tenisu; pa šesta atletinja Maruša Mišmaš; borca na tatamiju in v ringu, Kaja Kajzer in Ivan Trajković, sta bila blizu kolajne, na debiju tudi orjak z diskom Kristjan Čeh. Tina Mrak in Veronika Macarol sta jadrali med najboljšimi.



Več si je obetal kajakaš Peter Kauzer, a tragični junakinji sta bili Špela Ponomarenko Janić in Anja Osterman, ki bi se prebili v finale, če se jima ne bi tik pred ciljem prevrnil čoln ... »To je bila res smola. Upam, da bosta zdržali do Pariza in tam pokazali, iz kakšnega testa sta. Lahko se zgledujeta po Rogli in Beniju, ki sta se po razočaranju vrnila močnejša,« je razmišljal možakar v prvi vrsti pod odrom, na katerem je bilo veliko zabavnega programa v produkciji TV Slovenija, ki ga je povezoval Urban Laurenčič.



Vsem, tudi tistim, ki jih nismo omenili med 54 športniki, in še mnogim članom strokovnih štabov, brez katerih ne bi bilo uspeha, so vsi zaploskali. Očitno je bilo, da ljudje potrebujejo občutek normalnosti, veliko bolj prijetno je vzklikati »Kdor ne skače, ni Sloven'c« kot »lopovi« in »pada vlada« ...



»Hvala, Slovenija, za vaše navijanje, ki se je čutilo do Tokia,« je dejal Savšek. Zvezda večera je bila Garnbretova, ki je imela zadnjo besedo. »Hvala vam za vse. Kot se poznam, bom vedno našla nov izziv, se ni za bati. Res je, osvojila sem že vse zdaj, zdaj lahko samo še branim. Še naprej se bomo trudili, da se kmalu spet zberemo,« je dejala zlata Korošica.



Ritem prireditvi je dajala bobnarska skupina iz Laškega, za rokersko vzdušje pa je poskrbel stari dobri Pero Lovšin, ki je na koncu zapel znamenito Slovenija gre naprej!