Od utrujenosti bolj peli kot skakali, Dončić se je zahvalil navijačem

Slovenska košarkarska reprezentanca se je vrnila v domovino. Na letališču Jožeta Pučnika v Ljubljani so pristali nekaj čez 17. uro, kjer so jih pričakali mnogi navijači. Še pred tem pa je bila krajša novinarska konferenca, na kateri sta spregovorila selektor reprezentance Aleksander Sekulić in naš najboljši košarkar Luka Dončić.

»Težko bi našel v slovenskem jeziku besede hvaležnosti … Iskrena hvala, pokazali ste Sloveniji, da zmoremo, pokazali ste vsem prihodnjim generacijam, da so takšni dosežki mogoči. V imenu slovenskega športa in Slovenije lepa hvala,« je uvodoma košarkarje pozdravil predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec.



Selektor Sekulić je dejal, da si v začetku niti predstavljali niso, da bi lahko na njihovih prvih olimpijskih igrah dosegli takšen rezultat, kot so ga. »Seveda, zmanjkalo nam je le malce, da bi osvojili bron, a moramo biti zadovoljni, ponosen sem na fante, na način kako so predstavljali našo državo.« Kot je dejal v nadaljevanju, mu je v veliko čast, da je selektor slovenske reprezentance, njegove domovine. »Velika želja je bila, da se uvrstimo na OI, to nam je na koncu uspelo, spisali smo, poudarjam, fantje so spisali lepo zgodbo. Ponosen sem, da sem lahko del te zgodbe,« je dejal Sekulić.



Naš najboljši košarkar in športni zvezdnik Luka Dončić pa se je večkrat zahvalil vsem navijačem in tistim, ki so jih podpirali. »Seveda je brez gledalcev v dvorani drugače, a vseeno velika hvala vsem, ki so nas podpirali.« Dejal je, da je seveda po včerajšnji tekmi z Avstralijo sledilo razočaranje, a temu je sledilo tudi zavedanje, da so se uvrstili med top štiri na svetu. »Iz tega smo se naučili veliko, nas pa čakajo v prihodnosti še druga tekmovanja. Že večkrat sem povedal, da se spominjam izjemnih občutkov iz Eurobasketa 2017. Teh občutkov si (še) želim.«

Prvi sta bili ptujski svetlolaski

Navijači so se začeli na brniškem letališču zbirati že debelo uro in pol pred napovedanim pristankom letala. Med prvimi, ki sta se postavili ob ograjo, s katero so množico zadržali pred slovenskimi junaki, sta bili nasmejani ptujski svetlolasi študentki Ana in Vita. »Na takšnem sprejemu sva prvič,« sta priznali, čeprav ima Ana že izkušnje z največjega športnega rajanja na Kongresnem trgu, kjer pa si je morala dogajanje ogledati povsem iz ozadja. Tokrat ničesar ni prepustila naključju. »Za prihod sva se odločili pred okoli tremi urami,« je v smehu priznala Vita, ki ji je najbolj všeč Luka Dončić: »Zakaj? Ker drugih ne poznam!« (smeh)

Ana, ki ji je bolj pri srcu Mike Tobey, si je zaželela, da jima bo v množici uspelo priti do kakšne fotografije ali vsaj bežnega dotika z rokami, ki so v Tokiu s košarkarsko žogo skrbele za vragolije, kakršnih slovenski šport ne pomni. Čakanja je bilo konec, ko je po opravljenih novinarskih obveznostih selektorja Aleksandra Sekulića in prvega zvezdnika Luke Dončića skozi vrata starega terminala kot prvi s sinom v rokah stopil kapetan Edo Murić. Za njim so kapljali še preostali člani izbrane vrste, ki je s četrtim mestom spisala zgodovino, ko gre za slovenske dosežke v ekipnih športih. Glasilke, ki so jih zbrani prej zgolj ogrevali, so se napele do najvišje možne stopnje.



»Slo-ve-ni-ja, Slo-ve-ni-ja!« in ponarodela »Kdor ne skače, ni Sloven'c« sta izvabili prešerne nasmeške na obraze košarkarjev, ki pa niso skakali preveč visoko. Razumljivo – za njimi je bilo skoraj celodnevno potovanje, v mislih pa zgolj počitek in prvi objemi z najbližjimi, s katerimi jih tudi po zaslugi olimpijskih kvalifikacij v Kaunasu čakajo veliko krajše skupne počitnice od običajnih. Največje navdušenje je seveda požel Dončić, ki je s soigralci pridno podpisoval različne artikle: od majic, šalov in kap pa do košarkarskih žog in slovenskih trobojnic.

Veliko pozornosti navijačev sta požela tudi Zoran Dragić, ki se je z navijači družil najdlje, in Klemen Prepelič, ki si je s herojsko predstavo v polfinalu proti Franciji priboril posebno mesto v srcih slovenskih privržencev košarke in športa. Po tem, ko so uslišali številne želje, ki jih ob glasnih vzklikih in navijanju ni manjkalo, so se evropski prvaki počasi odpravili proti avtobusu. Sledijo zaslužene počitnice, a še prej bodo košarkarji v torek zvečer med največjimi zvezdniki sprejema olimpijske reprezentance na Kongresnem trgu, kjer se bodo lahko z navijači spet poveselili, nato pa se že obrnili proti novim izzivom. Prihodnje leto bo v znamenju eurobasketa, kjer bo Slovenija s tekmami v Kölnu začela obrambo evropskega naslova iz Istanbula. Spomini na Tokio pa bodo ostali za večno.



V japonski prestolnici je sicer danes potekala slovesnost ob koncu iger 32. olimpijade, ki jo je zaznamovala predvsem pandemija koronavirusa. Olimpijske igre v Tokiu so se začele 23. julija, na njih pa so zablesteli tudi slovenski športniki, ki so osvojili pet kolajn, od tega kar tri zlate. Slovensko zastavo je ob koncu OI nosila plezalka Janja Garnbret, ki je pred dnevi osvojila zlato olimpijsko kolajno.





Na olimpijskih igrah na Japonskem, ki so bile prestavljene za eno leto zaradi pandemije covida-19, je med približno 11.000 športniki nastopalo 54 Slovencev. Odločitev, da na zaprtju nosi zastavo Janja Garnbret, je pričakovana, saj je trenutno edina med slovenskimi nosilci odličij, ki je še v Tokiu, poroča STA. Preostali junaki slovenske odprave, zlata kolesar Primož Roglič in kanuist Benjamin Savšek, srebrna judoistka Tina Trstenjak in bronasti kolesar Tadej Pogačar, so Tokiu zapustili že prejšnji teden.



Kot zadnji člani slovenske odprave so v soboto v Tokiu nastopili košarkarji. Za uvrstitev na oder za medalje jim je zmanjkalo nekaj sreče in moči. Po tesnem porazu s Francijo v polfinalu so včeraj izgubili še boj za tretje mesto proti reprezentanci Avstralije. 

Predsednik OKS Gabrovec je v pogovoru za STA dejal, da so bile z vidika uspešnosti za Slovenijo to odlične igre, a opozarja, da bo dosežke brez prave finančne podpore športu težko ponoviti. Obenem je prepričan, da bi namesto občasnega vključevanja določenih športov na igrah morali povečati število udeležencev.