Risala nasmehe na obraze in povezala vse kotičke Slovenije

Bakla. Najhitrejši pomislek s pridevnikom ob njej je – olimpijska. Drugačnih bakel skorajda ni. In potem je prišla slovenska. Projekt izpod dežnika partnerstev Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez, slovenskih občin in agencije Sport Media Focus. Ideja o slovenski bakli, ki bi po dolgem in počez prečesala celotno Slovenijo, je zorela dolgo, dozorela pa letos pozimi.

Kot simbol povezovanja, hkrati pa promocije olimpizma in športa nasploh, so partnerji prešli od ideje k dejanjem, najprej potipali pripravljenost občin, zatem tudi sponzorjev OKS-ZŠZ, in ob nadvse pozitivnem odzivu trasirali pot. Na njej je bilo sprva kar nekaj ovir, večinoma so bile povezane s covidom-19 in temu primernimi ukrepi glede organizacije dogodkov in (ne)združevanja ljudi. Prvotni načrt, da bi slovenska bakla začela potovati po državi v začetku aprila, so bili organizatorji zaradi prepovedi združevanja prisiljeni spremeniti v majski štart, hkrati so morali popotovanje plamenice končati do začetka olimpijskih iger, torej do 23. julija.



In tako je obveljalo pri načrtu, da logistično ogromen projekt ugleda luč sveta 1. maja na vrhu Triglava, konča pa se 23. julija na Ravnah na Koroškem, torej v občini, kjer domuje jeklarna SIJ Metal, eden sponzorjev OKS-ZŠZ, ki je aprila baklo tudi izdelal in predstavil javnosti. Poleg Skupine SIJ so v projektu ves čas aktivno sodelovali tudi SKB banka, generalni sponzor OKS-ZŠZ, ter sponzorja Toyota Adria in Zavarovalnica Allianz, projektno so se z aktivnostmi na nekaterih dogodkih pridružili še slovenski olimpijski sponzorji Coca-Cola, Telekom Slovenije, BTC City, Slovenske železnice, Luka Koper, Petrol, Pivovarna Laško in Radiotelevizija Slovenija.

Zamisel iz nacistične Nemčije

Ideja o popotovanju bakle po državi seveda ni zrasla na slovenskem zeljniku, vzor gre iskati v olimpijski bakli. Ta je tradicionalna na vseh poletnih in zimskih igrah že vse od nacistične Nemčije leta 1936, ko je Nemec Carl Diem idejo »prodal« organizatorjem v Berlinu 1936 in od takrat naprej plamenica vselej naznanja prihajajoče igre. Slovenska bakla je denimo precej višja in težja (1 kg proti 2 kg) od olimpijske, ki bo prihodnji petek predala ogenj na štadionu v Tokiu, seveda pa bakla izpod rok industrijskega oblikovalca Vasje Ambrožiča simbolizira tudi slovenstvo; predvsem s stiliziranim Triglavom na vrhu plamenice, izdelane iz nerjavnega jekla in slovenskega bukovega lesa.



Pri mnogih bi »uživaško življenje« naše bakle v zadnjih treh mesecih upravičeno zbujalo precej zavisti, saj je znanilka prihajajočih iger dejansko obiskala skorajda vsak kotiček Slovenije, na poti pa dodobra spoznala našo čudovito deželo in njene izjemne ljudi. V skupaj 81 dneh obiskati vseh 212 slovenskih občin, se v vsaki (izjema je bila zgolj občina Moravče, ki se projektu ni želela pridružiti) muditi uro ali dve, ni bil mačji kašelj. In če bi znala pisati, bi bakla zagotovo ustvarila knjižno uspešnico o svojih treh nabito polnih mesecih »življenja« in dogodivščin na tej pisani poti.

Od 90 mesecev do 90 let

Kaj imajo skupnega Kungota in Kostel, Trbovlje in Tišina, Dobrepolje in Divača ali Brda in Bloke? Zadovoljne, nasmejane in vesele nosilce slovenske bakle, ki so po poldrugem letu embarga prireditev zaradi epidemije prav lačni javnih dogodkov ponosno poprijeli za plamenico in jo pokazali svoji občini ter se vpisali v dolg seznam, ki se bo čez nekaj dni na Ravnah na Koroškem zaključil pri približno 9 tisoč tekačih in 7 tisoč pretečenih kilometrih. Baklo nosijo vsi v starosti od 90 mesecev do 90 let, seveda pa je med nosilci največ mladih, predvsem članov športnih klubov in društev, ki so jih občine vključile v svoj program obiska.



Pri izvedbi teka so bile občine bolj ali manj inovativne, nekateri gostitelji in regijske pisarne OKS so se pred prihodom bakle zelo potrudili in ji pripravili pester ter do minute naštudiran program, spet drugje je bakla zgolj odtekla nekaj krogov po nogometnem ali atletskem igrišču. Nekajkrat je bila bakla izpostavljena tudi vremenskim izzivom, maja je bila pogosto premočena, junija ob vročinskem valu prepotena, toda niti silovit veter v Goriških brdih, niti toča v velikosti frnikol med porabskimi Slovenci nosilcem ni prišla do živega in je z jekleno voljo vselej pritekla do želenega občinskega cilja.

V zraku, na tleh in pod njimi

Idej in pobud je bilo med nosilci ogromno. Tako je bakla Slovenijo spoznavala z različnimi oblikami prevoza, bila je v avtu, na tovornjaku, traktorju, vozu, kočiji, smučeh, pa tudi na vlaku, letalu in padalu. Prevažala se je po slovenskih rekah, jezerih in morju, bila je na jadrnici, kajaku, kanuju, raftu, splavu, brodu, pa seveda na konju, kolesu, rolkah, smučarski skakalnici in celo v plezalni navezi. Zibala se je na Savi, Dravi, Soči, Krki, Muri, Savinji, Sotli in Kolpi, nekajkrat je skočila s padalom, se spustila v čudovite slovenske jame od Postojnske in Škocjanskih do Županove in Vražje, se dotaknila najnižje točke Slovenije, podmorskega Triglava 38 metrov pod gladino v Piranskem zalivu, obiskala pa je tudi tri skupnosti zamejskih Slovencev, saj je skočila čez mejo v Trst, Gornji Senik in Ljubelj.



Razveselili so se jo Romi v Pušči, edini evropski romski krajevni skupnosti, pa lastniki in direktorji številnih slovenskih podjetij, skorajda vsi župani in županje, mnogi športniki invalidi, otroci s posebnimi potrebami... med nosilci je bilo tudi na desetine pripadnikov gasilskih, jamarskih, konjeniških, kinoloških in drugih društev, domov in društev upokojencev, pa vrhunskih športnikov od nosilcev zlatih olimpijskih kolajn do nadobudnih talentov našega športa. Redna gostja popotovanja slovenske bakle je bila zlata olimpijka Urška Žolnir Jugovar, ki je na pobudo OKS-ZŠZ prevzela naziv ambasadorke projekta in je po vseh koncih Slovenije z baklo pretekla kar nekaj kilometrov.

Nepozaben spomin

Vsi nosilci bakle imajo na pretečene metre vsaj dva lepa spomin(k)a – uradno fotografijo s spletne strani projekta Slovenska bakla in jekleno zapestnico Skupine SIJ, ki so jo izdelali gojenci Varstveno-delovnega centra Slovenj Gradec in simbolizira jekleno voljo vseh Slovencev, ki so pomagali pri izpeljavi tega enkratnega športno-promocijskega projekta, ki mu tudi v svetovnem merilu ni para.