
Neomejen dostop | že od 14,99€
Matevž Pesek je docent in raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 2012 in doktoriral leta 2018 na področju računalništva in pridobivanja informacij iz glasbe. Je član Laboratorija za računalniško grafiko in multimedije. Njegovi raziskovalni interesi so pridobivanje informacij iz glasbe, večmodalno zaznavanje glasbe in e-izobraževanje na področju glasbe.
Najpogosteje uporabljam tipkovnico. Včasih je klavirska, večinoma pa računalniška. Ne glede na razvoj uporabniških vmesnikov in naprav v zadnjih desetletjih smo računalničarji za delo navadno najbolj vezani na tipkovnico, redkeje miško ali druge naprave.
Raziskovalno se ukvarjam s pridobivanjem informacij iz glasbe. To je interdisciplinarno področje, na katerem se prepletajo tehnologija, glasba in umetnost. V kontekstu glasbe se zadnja leta osredotočam na računalniško podprto izobraževanje in iskanje načinov, kako preseči konvencionalne okvire izobraževanja, uporabniku posredovati okolje, ki ga spodbuja in v katerem lahko postane tudi kreativen, hkrati pa ga motivira. Kreativnost v konvencionalnem glasbenem izobraževanju je trenutno še trd oreh. Računalniška tehnologija pa lahko otrokom in mladostnikom omogoča okolje, v katerem jim je razvoj talentov dostopen in ni omejen na finančne zmožnosti, družinske predispozicije ali ožjo skupnost.
Ker se počutim svobodnega. Lahko raziskujem vprašanja, ki se mi porajajo, in se poglobim v tematike, ki niso omejene zgolj na eno področje. Računalništvo se prepleta z vsemi drugimi vedami v svoji aplikativni naravi in prinaša nova odkritja, ki jih brez računalništva ne bi mogli doseči.
Želim si doumeti, kako se učiti in kako učiti druge na učinkovit način in hkrati ohranjati kreativnost. V trenutnem izobraževalnem sistemu prepogosto slednje zatremo že v mladosti – tudi v glasbi! Zato upam, da bom s svojim raziskovanjem rešil ta izziv.
Nikoli se nisem imel za raziskovalca, zgolj za radovedneža. Hvaležen sem, da lahko delujem na fakulteti, ki radovedneže sprejema medse in jih spodbuja. Naš kolektiv je neobremenjen s funkcijami, nazivi in formalnostmi ter deluje osredotočen na željo po globljih spoznanjih, ki presegajo formalne oziroma stereotipne okvire raziskovalca.
Igram klavir in harmoniko, plešem ter tečem in kolesarim.
Verjetno (samo)zavedanje »računalnika«. Sklepam sicer, da ne v tej meri, kot si predstavljamo na podlagi znanstvenofantastičnih knjig, bo pa zanimivo spremljati proces večanja računske moči in razvoja sistemov, ki že zelo dobro opravljajo nekatere prej »človeške« naloge, kar se je začelo dogajati v zadnjem desetletju. Mislim, da bo najzanimivejši del bolj filozofski ali psihološki kot pa računalniški. Verjetno bomo večkrat redefinirali inteligenco in človeškost, ker nam zgolj posnemanje človeškega vedenja v vsakdanjih situacijah ne bo dovolj, temveč bomo želeli ustvariti sistem »po svoji podobi«, ki bo kreativen, morda tudi impulziven in drzen, ter bo razmišljal zunaj okvirov vsakdanjega sočloveka.
V pravi družbi definitivno. Čeprav me je novih začetkov včasih strah, je moja potreba po ustvarjanju večja od tega. Potovanje na druge planete ponuja tisto, kar so naši predniki doživljali pri iskanju novega sveta čez oceane.
V bližnji prihodnosti stavim na jedrsko energijo, v malo bolj oddaljeni pa na fuzijo. Glede na potrebe po energiji, spremembe v okolju, željo po novih odkritjih in popotovanjih zunaj našega planeta (pa tudi hitrejših popotovanjih med celinami) sta pridobivanje in predvsem shranjevanje energije pomemben vidik nadaljnjega razvoja človeštva.
Z Marie Curie.
Raziskovalci iščemo odgovore na najbolj nepričakovanih koncih, ki na prvi pogled niso povezani z našim področjem. Od najstniških let mi je pri razumevanju sveta večkrat pokazal nove nianse človeštva roman Bratje Karamazovi.
Veliko glasbenikov primarno dela v tehničnih vedah, ne v umetnosti, kar je na prvi pogled nepričakovano.
Komentarji