Tadej Pogačar ne mara primerjav z Eddyjem Merckxom

Ko je bila lani v 20. etapi dirke po Franciji na sporedu vožnja na čas, sta kolesarski svet in malodane celotna Slovenija bila v predinfarktnem stanju, ker je Tadej Pogačar dan pred parado šampionov slačil rumeno majico Primožu Rogliču. Tokrat v zadnji uri resnice Toura ni bilo nikakršne drame. Pogačar je z 8. mestom v etapi, ki jo je dobil Wout van Aert, storil več kot dovolj, da je spet pred novinarje sedel kot kralj Toura 2021. V nedeljo ga čaka le še kronanje na Elizejskih poljanah.

Če je Pogačar ob dveh zmagah v Pirenejih 17. in 18. etapi deloval sveže, kot da je dirka šele v prvem tednu, se mu je v zadnjih dveh dneh že poznala utrujenost. V vožnji na čas, v kateri doslej na Touru še ni poznal poraza (poleg edine lanske je dobil tudi prvo letošnjo v 5. etapi), ni bilo več dovolj dinamita v nogah, da bi premagal izjemnega Belgijca iz ekipe Jumbo Visma, tudi proti njegovemu moštvenemu kolegu Jonasu Vingegaardu je izgubil 25 sekund in na koncu v skupnem seštevku obdržal zajetnih 5:20 prednosti pred danskim odkritjem dirke.



»Šel sem na vso moč, vendar sem užival v vsakem metru proge, četudi me je že vse peklo. Zjutraj je prišel Allan Peiper, presrečen sem bil, da sem ga ponovno videl, tudi za to sem dal sem vse od sebe,« je bil za Pogačarja dogodek dneva srečanje z avstralskim športnim direktorjem, ki ga je lani vodil k prvi zmagi na Touru, letos pa zaradi zdravstvenih težav ni mogel biti ob njem.

Vidi samo še do Tokia

Njegovo mesto je prevzel Andrej Hauptman, ki se s Pogačarjem veseli druge zmage, po kateri ga primerjajo z največjimi kolesarji v zgodovini, tudi z Eddyjem Merckxom, ki je tako kot drugi veliki šampioni veljal za šefa karavane. »Ne maram primerjav z drugimi, vsak kolesar je edinstven, vsak ima svojo osebnost. Nimam pa se tudi za šefa karavane. Samo dirkam in v tem uživam,« je odgovoril Pogačar, ki mu je bilo odveč tudi vprašanje o tem, ali razmišlja o nizu zmag na Touru ali se bo osredotočil tudi na druge dirke, Giro, Vuelto.



»O nobenih rekordih in zmagah ne razmišljam, samo uživam v trenutku. Prej ali slej bom nastopil na Giru, ki sem ga nekoč zelo rad gledal, in spet na Vuelti, ki je bila moja prva tritedenska dirka. Za zdaj pa bi se rad sprostil, užival v tej zmagi in jutrišnji zabavi. Nato so na vrsti olimpijske igre, šele nato pa bomo videli, kam me bo vodila pot,« as s Klanca pri Komendi ta čas vidi le še do Tokia čez teden dni.

In kajpak do jutrišnjega Pariza, kjer bo spet delal častne kroge v rumeni majici. »Upam, da bo na krogu kaj več ljudi, že lani je bilo noro vzdušje kljub strogim omejitvam, zdaj pa naj bi bilo vendarle več gledalcev,« se pravega kolesarskega praznika nadeja Pogačar, ki prav dolgega slavja ne bo imel. V ponedeljek bo že na letalu za Tokio.