Turnir ATP ostaja še zelo oddaljena želja

Moški teniški challenger v Portorožu se je za prireditelje razpletel po najboljšem možnem scenariju, z dvema »finalnima« dvobojema, najprej s slovenskim polfinalom, nato pa še odločilno partijo z domačim igralcem, Aljažem Bedenetom. Razlika od prejšnjega leta je ogromna, tedaj se namreč niti en Slovenec ni prebil v 2. kolo …

Challenger v Portorožu je letos prvič potekal po novih pravilih z 48 igralci v glavnem žrebu, in ne več 32, pri čemer obstaja precejšnja verjetnost, da bo že prihodnja sezona prinesla vrnitev na stari sistem, kar iz organizacijskega pogleda velikih sprememb tako ali tako ne prinaša. Je pa gotovo več stroškov, saj morajo prireditelji obvezno vsem plačati nastanitev. Na slovenskem challengerju pa je bila letos največja sprememba gotovo ta, da sta nastopila naša najboljša igralca, Aljaž Bedene in Blaž Rola, upravičila svoji vlogi in dala turnirju drugačno dimenzijo.



»Zaradi lanske izkušnje smo za letošnji turnir zelo hitro zagnali motorje in si že na začetku leta zagotovili Aljažev nastop. Žal z Blažem do nedavnega nismo bili v najboljših odnosih, da bi to storili tudi z njim. Šele tri tedne pred začetkom turnirja, ko je bil znan prijavni seznam, smo videli, da bo igral. Prepozno je bilo, da bi ga vključili v oglasno kampanjo ob Bedenetu. Pred časom so se odnosi spet otoplili in z obema se bomo čim prej skušali dogovoriti za nastop prihodnje leto, saj je prisotnost obeh izjemna dodana vrednost,« pojasnjuje Gregor Krušič, direktor teniške zveze, na kateri so se letos s terminom turnirja prilagodili Bedenetu, ker mu to najbolj ustreza z vidika priprav na OP ZDA.


 

Spet dvig nagradnega sklada?

Teden dni kasnejši termin pa bo kot naročen prišel tudi prihodnje leto, saj bo tako tik po olimpijskih igrah, ki bi ob časovnem pokrivanju medijsko seveda povsem zasenčile challenger, kar so prireditelji nazadnje dodobra izkusili pred tremi leti. »Vsekakor se bomo potrudili zadržati ta termin. Letos smo imeli s spremembo kar nekaj težav, saj te niso ravno v interesu ATP. Mislim pa, da bo v prihodnje lažje, ko dobiš določen termin, se pri ATP trudijo, da ga obdržiš,« pojasnjuje vodja organizacijske ekipe, ki si želi v prihodnje spet dvigniti nagradni sklad, saj je bil ta lani 75.000 $, letos je 50.000 $, ker so pač pomemben delež odnesle nastanitve.

»V bistvu smo se zdaj približali 100.000 in nismo si mogli privoščiti tega, da bi zadržali lanski sklad. Je pa seveda ponovni dvig cilj, saj pomeni večjo kakovost igralcev, več teniških užitkov itd. Čim prej se bomo začeli pogovarjati z obstoječimi in potencialnimi novimi sponzorji, da bi lahko izpolnili to izjemno veliko željo,« pojasnjuje Krušič, na katerega vedno letita tudi dve vprašanji – ali obstajajo možnosti, da bi nekoč imeli pri nas turnir ATP, oziroma ali ne bi bilo bolj smiselno, da bi namesto moške turneje gostili žensko. Ne nazadnje se zdi prihodnost slovenskega ženskega tenisa veliko bolj svetla, tu je več mlajših igralk.



»Turnir ATP je želja, neki temelji se postavljajo, a smo še vedno zelo daleč, saj že pri licenci govorimo o milijonski številki, nagradni skladi se začnejo pri več kot 400.000 €. Sanje, želje je treba imeti in morda se nekoč uresničijo … Kar se tiče ženskega turnirja, pa razumem vse, ki razmišljajo, da bi bil bolj smiseln. Tudi sam sem do nedavnega, in to daljše časovno obdobje. Puško smo vrgli v koruzo zavoljo tega, kar nam večina igralk ni mogla zagotoviti nastopa eno leto vnaprej. Za takšen turnir pa bi morali zbrati več kot 300.000 evrov in priti do njih brez zagotovila najboljših, da bodo igrale, to ne gre,« še pravi Krušič.