Mundial zagotovljen, kapetanka meri na ligo prvakinj

Ana Gros je najboljša in najbolj znana slovenska rokometašica, a tudi brez nje se je reprezentanca zanesljivo uvrstila na svetovno prvenstvo, potem ko je na Islandiji z 21:21 zlahka ubranila prednost desetih golov s Kodeljevega. Velenjčanko je ustavila poškodba kolena, a bo zagotovo nared, ko bo konec maja za Brest nastopila na sklepnem turnirju lige prvakinj. Zatem se bo preselila v moskovski CSKA.



Nobenemu športniku ni lahko, ko mora soigralce spremljati s tribune in kapetanka Grosova ni izjema. Je pa bila najbolj strastna navijačica na prvi tekmi (24:14), kar – resnici na ljubo – ni bilo težko, saj je bila dvorana prazna.



»Prvič, odkar sem v reprezentanci, se mi je zgodilo, da nisem mogla igrati. Bila sem živčna, a sem kmalu videla, da so dekleta prava in užitek jih je bilo spodbujati. Prva tekma je bila zares odlična, obramba posebej. Na drugi se je videla utrujenost, dolga in naporna je bila pot na Islandijo, ker ni bilo mene in Nine Zulić, je bilo manj rotacije. Obramba je bila dobra, v napadu preveč zapravljenih priložnosti. Se je pa videlo, da imamo še veliko rezerv,« je črto pod tekmama potegnila Grosova, ki se veseli decembrskega nastopa na mundialu v Španiji, kjer bodo Slovenke sedmič in tretjič zapored nastopile na zboru najboljših na planetu.



Pred kratkim je po petih letih in pol reprezentanco zapustil selektor Uroš Bregar. »Vsi smo bili presenečeni, tudi za igralke je novica prišla kot strela z jasnega. Bregijevo odločitev je treba spoštovati, veliko dobrega je storil,« zamer ne goji 186 cm visoka levoroka strelka: »Zdaj imamo novega selektorja, cilji ostajajo isti.«


 

Adžić prinesel svež veter

Dragan Adžić je prišel kot naročen za ekipo, ki bo prihodnje leto gostila EP. Črnogorcu, ki je v rokometu osvojil pravzaprav vse, se ni potrebno dokazovati, zato je veliko priznanje, da je nov izziv našel v Sloveniji. Očitno je videl dovolj potenciala in možnosti za napredek.



»Ponosne in vesele smo, da nas je prevzel. Zelo spoštujem njegovo delo. Dal nam je dodatno energijo, svež veter v jadra. Že v Španiji želimo narediti odmeven rezultat, še bolj potem na domačem euru,« z optimizmom gleda naprej 30-letna desna zunanja igralka, ki jo veliki izzivi čakajo že prej. Konec maja bo prvič nastopila na F4 lige prvakinj v Budimpešti. Tekmec v polfinalu bo branilec lovorike Györ, v dresu katerega je leta 2012 sodelovala v finalu, vendar v dveh tekmah izgubila proti Adžićevi Budućnosti ...



»Moj največji cilj je bil od nekdaj, da bi osvojila ligo prvakinj. Zdaj imam novo priložnost. Györ je močan, a ni nepremagljiv. Z njim smo igrale dvakrat izenačeno, to je znak, da mu ne ustrezamo. Bolje, da se srečamo v polfinalu, ko bomo še sveže, kot v finalu,« si največji skalp obeta »Ana Velika«, s 118 goli najboljša strelka LP.




 

Po sedmih letih čas za spremembo

Evropska krona bi bila najboljša popotnica za Rusijo, kjer bo nadaljevala športno pot. »Po sedmih letih igranja v Franciji (Metz, Brest, op. p.) sem si zaželela spremembo. Moskva je velemesto, ki bi ga rada doživela. CSKA hitro raste, po treh letih obstoja se je že uvrstil na F4 (v polfinalu ga čaka Kristiansand), ima velike ambicije in rada bi bila del tega projekta,« je odločitev pojasnila Grosova, ki se je na tuje podala s Krima.



Tudi ta bo imel po dolgem času velike načrte. »Vidim, da se je močno okrepil, na vsakem igralnem mestu bo imel po dve ali celo tri kakovostne igralke. Veliko bo tujk, sem pa vesela, da se vrača Tjaša Stanko. Gotovo bo eden resnih konkurentov za naslov,« želi Grosova vse najboljše bivšemu klubu, v katerem bi lahko nekega dne tudi sklenila kariero: »Letos se s Krimom nismo pogovarjali. S CSKA sem podpisala pogodbo 1+1. Če mi bo zdravje služilo, imam pred sabo še štiri ali pet let vrhunskega rokometa. Bomo videli, prav rada bi zgodbo končala v domovini.«