Bo Vujović spet dočakal pravo Slovenijo, odločno in samozavestno?

Sliši se čudno, ampak za Veselina Vujovića bosta tekmi proti Nizozemski (danes ob 19.30 v Almereju in v nedeljo ob 17. uri v Celju) najpomembnejši letos. Če bodo njegovi rokometaši v kvalifikacijah za EP 2020 vpisali novi zmagi in pri tem pokazali pravi pristop, bo na krmilu slovenskih rokometašev gotovo ostal vsaj do konca januarskega eura. Če bi se izkazalo, da iz fantov ne zmore več izvleči najboljšega, se bo porodilo vprašanje o smiselnosti nadaljevanja te zgodbe.

Slovenci po jesenskih zmagah proti Latviji in Estoniji zasedajo vrh skupine 4. Nizozemci, ki naj bi bili najtrši oreh, so si že privoščili spodrsljaj, saj so izgubili v Latviji, potem ko so zanesljivo odpravili Estonce. Slovenija bi si s štirimi točkami praktično zagotovila prvo mesto, kar bi ji dalo boljše izhodišče v žrebu skupin za EP v treh državah (Norveška, Švedska, Avstrija), ki bo konec junija na Dunaju. Na EP bo lovila eno od dveh vstopnic za olimpijske kvalifikacije, nastop na OI v Tokiu pa je glavno poslanstvo Vujovićevega mandata.



Črnogorec se je v zadnjem času, pravzaprav vse od bolečega poraza proti Madžarom junija lani, zaradi katerega so Slovenci izpustili letošnje SP, nekajkrat znašel na nasprotnem bregu z igralci. Očital jim je, da reprezentančnih akcij ne jemljejo dovolj resno, pa tudi, da jim primanjkuje zmagovalne miselnosti in ambicij. Nazadnje se je lotil Boruta Mačkovška, a ta se je odzval gentlemansko, nakar je »Vuja« ubral spravljive in spodbudne tone, kar bi utegnilo pri fantih naleteti na plodna tla.

Ker predsedstvo Rokometne zveze Slovenije noče ničesar prepustiti naključju v lovu na Olimp, bo v Almereju blizu Amsterdama preverilo utrip v reprezentanci v upanju, da je »kemija« med šefom in njegovimi izbranci še vedno takšna, kot je bila v prvih dveh letih, ko sta se zgodila nastop v olimpijskem Riu in bron na SP. V delegaciji bodo predsednik RZS Franjo Bobinac, člana predsedstva Boštjan Kozole in Bor Rozman ter generalni sekretar zveze Goran Cvijić.
 

Švedi so se že opekli

Izziv je primeren. Kdor misli, da so Nizozemci rokometni eksoti, je obtičal v času. Gre za vzpenjajočo se reprezentanco. V ženski konkurenci so z načrtnim delom v nekaj letih postali velesila, ki redno osvaja kolajne. Pri moških je projekt sicer še v povojih, toda napredek je očiten. Le trije od 18 igralcev, ki jih je povabil islandski selektor Erlingur Richardsson, igrajo v domovini, in kar devet si jih kruh služi v Nemčiji. Sicer povečini v klubih iz druge polovice lestvice in v drugi ligi, pa vseeno. Nizozemci, ki hrepenijo po prvem nastopu na velikem tekmovanju, so junija lani v kvalifikacijah za SP doma za gol presenetljivo premagali evropske podprvake iz Švedske, prvi strelec je bil Iso Sluijters, ki igra na Poljskem.

Najbolj znan igralec je Dani Baijens, organizator igre pri Lemgu, Niels Versteijnen pa je mladi up Flensburga. Pri danskem Holstebroju je desni zunanji Kay Smits, z levo roko je nevaren tudi Bobby Schagen iz Stuttgarta, levo krilo pri prvoligašu Bergischer HC je Jeffrey Boomhouwer. Luc Steins igra za francoski Tremblay, prvi vratar je izkušeni Gerrie Eijlers, svojčas član Magdeburga …
 

Ključen bo pristop

Seveda so klubi, iz katerih prihajajo Slovenci, veliko bolj zveneči, kakovost je močno na njihovi strani, vendar previdnost ne bo odveč. Naša reprezentanca še zdaleč ni imuna na negativna presenečenja proti tekmecem iz (spodnjega) srednjega razreda. Spomnimo se stožiške blamaže proti Belorusiji in zaušnice v Ukrajini (2013) ter srečnega remija na Portugalskem (2016).

»Smo boljša reprezentanca od Nizozemske, v kolikor je pristop naših igralcev pravi. To bom od rokometašev tudi zahteval. Nizozemska v rokometnih krogih nima velike veljave, a gre za resno reprezentanco. Že na tej akciji si želimo zagotoviti prvo mesto in razrešiti vse dvome o uvrstitvi na EP,« je pred odhodom v deželo tulipanov povedal Vujović, ki ne more računati na oboleleta Vida Kavtičnika, manjkajo tudi Klemen Ferlin, Matej Gaber in Darko Cingesar.