Peking, edinstveno olimpijsko mesto

Peking, kitajska metropola skokovitega razvoja, bo kot prvo mesto na svetu gostilo tako poletne kot zimske olimpijske igre, prve so bile leta 2008, drugo bodo februarja 2022. Le da bodo zimske igre v veliko širši okolici mesta, kot so bile poletne, ko je bila večina tekmovanj v okolici olimpijskega stadiona Ptičje gnezdo.

OI pred trinajstimi leti in pol so bile v želji po dokazovanju moči Kitajske daleč najdražje poletne igre v zgodovini. Okolica je bila zelo urejena, le da so zdaj drevesa, ki so jih tedaj med nove stavbe brez zelenja šele posadili, zrasla v prave drevorede in velike parke. Vse skupaj je videti bolj naravno in prijetno. In to ne le v okolici olimpijskih prizorišč, kot je bilo med OI 2008, so športniki ugotavljali že leta 2015, ko je Peking gostil svetovno prvenstvo v atletiki.

Tedaj je bilo tudi smoga manj kot med OI, ko so se trudili, da bi očistili zrak, pozabljen v boju za gospodarski napredek. Pred atletskim SP so kitajske oblasti sprejele še dodatne ukrepe. V letih po OI je izjemno naraslo število avtomobilov, kar povzroča zastoje in prometne zamaške na sicer širokih pekinških avenijah. Koles, včasih so bile na njih na cestah nepregledne množice, je le še za vzorec. Zato so oblasti tako med SP v atletiki kot nekaterimi drugimi mednarodnimi tekmovanji prej in pozneje prepolovile uporabo vozil in zaprle tovarne in druge objekte, ki uporabljajo premog.

Ptičje gnezdo bo po letu 2008, ko je bilo prizorišče otvoritvene prireditve poletnih olimpijskih iger,  gostil še otvoritev zimskih olimpijskih iger. FOTO: Jade Gao/AFP

Razlik med Pekingom in evropskimi ali ameriškimi velemesti pa na videz že dolgo ni več. Kitajske metropole je v manj kot desetletju že pred OI 2008 dobila povsem drugačno podobo, kot tudi njeni obnovljeni številni zgodovinski pomniki. Najbolj še vedno navdušujeta Nebeški tempelj, v katerem so med drugim v prejšnjem stoletju na ogorčenje domačinov uradovale japonske zasedbene oblasti, in Poletna palača, osupljivo lep z obzidjem ograjen ogromen park z jezerom, številnimi pravljičnimi stavbami in templji na 2,9 milijona kvadratnih metrov.

Kitajska prestolnica se razprostira na 16.807 kvadratnih kilometrih, kar je nekaj manj od celotne površine Slovenije (20.273 kvadratnih km). Širše območje metropole se je z razširjenim delom mesta Tianjin praktično že spojilo v enotno urbano površino, ki sega do morja. Po nekaterih podatkih v Pekingu živi 21,5 milijon prebivalcev, v zadnjem obdobju so zadnje zgradili 218 kilometrov novih avtocest in obvoznic.

Najvišja točka v upravnem območju je Ling Shan na 2.303 metrih, območje se razteza več kot 180 kilometrov v smeri sever-jug in 170 kilometrov na osi vzhod-zahod. Triglav je sicer višji (2864 m), med prestolnico dvomilijonske Slovenije Ljubljano (259.000 prebivalcev) in drugim največjim mestom Mariborom (94.809) pa je 125 km.