Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Peking 2022

OKS bo na Brdu pri Kranju razkril seznam olimpijskih junakov zime

Naslednji torek bo znan seznam slovenskih potnikov na zimske olimpijske igre, ki bodo od 4. do 20. februarja v Pekingu.
Bing Dwen Dwen, maskota ZOI 2022, ob vhodu v pekinško  veleblagovnico. FOTO: Wang Zhao/AFP
Bing Dwen Dwen, maskota ZOI 2022, ob vhodu v pekinško  veleblagovnico. FOTO: Wang Zhao/AFP
STA
12. 1. 2022 | 10:35
12. 1. 2022 | 10:42
3:27

Izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) bo olimpijsko reprezentanco za nastop na OI Peking 2022 predvidoma imenoval na seji 18. januarja, ki bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju. Slovenski športniki bodo na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu čez manj kot mesec dni začeli lov na 22. slovensko kolajno na zimskih igrah. Velik delež 21 dosedanjih odličij so Slovenci osvojili v Sočiju leta 2014, ki veljajo za najuspešnejše zimske olimpijske igre za Slovenijo. Iz Rusije se je reprezentanca vrnila s kar osmimi odličji.

Slovenska odprava je z zadnjih zimskih olimpijskih iger v Pjongčangu pred štirimi leti prinesla dve kolajni (srebro biatlonca Jakova Faka in bron deskarja Žana Koširja). Zgodovina osvajanja kolajn slovenskih športnikov na zimskih igrah sega nazaj v Sarajevu leta 1984, ko je Jure Franko v veleslalomu z osvojenim srebrom navdušil vseh šest republik takratne skupne države. Štiri leta pozneje so z dvema odličjema skakalcev in s kolajno alpske smučarke Mateje Svet v Calgaryju sledile še bolj uspešne zimske igre za slovenske športnike.

S štirimi kolajnami na zimskih igrah se je država tudi podala na samostojno olimpijsko pot štiri leta pozneje v Albertvillu. Te so se kljub ničli v stolpcu slovenskih kolajn zapisale v zgodovino kot prve olimpijske igre, na katerih so slovenski športniki nastopili pod lastno zastavo. Prva odličja na zimskih igrah kot samostojna država pa je Slovenija osvojila dve leti kasneje v Lillehammerju, kjer se je veselila kar treh bronastih odličij svojih alpskih smučarjev.

Gracenote in AP: Slovenija bo ostala brez zlata

Sledilo je obdobje izmeničnih uspehov na zimskih igrah: nič v Naganu leta 1998, eno v Salt Lake Cityju 2002, nič v Torinu 2006 in tri v Vancouvru leta 2010. Tam je začela blesteti tudi olimpijska zvezda alpske smučarke Tine Maze, ki je nato v polnem obsegu zasijala v Sočiju štiri leta kasneje. Tam je Mazejeva in preostala slovenska odprava na glavo preobrnila teorijo o kolajnah na vsakih drugih igrah.

Za dva naslova olimpijske prvakinje je poskrbela Mazejeva, ki je bila zlata v veleslalomu in smuku, po dve kolajni – srebro in bron – sta na igrah osvojila še smučarski skakalec Peter Prevc in deskar na snegu Košir, po enkrat pa sta se na stopničke povzpeli tudi smučarska tekačica Vesna Fabjan in biatlonka Teja Gregorin, obe sta osvojili bronasto odličje.

Na prihajajočih igrah v Pekingu bodo slovenski športniki znova merili visoko. Po dve medalji Sloveniji v Pekingu napovedujeta tako Gracenote kot tudi ameriška tiskovna agencija AP, obe po eno srebrno in eno bronasto odličje. Kdo od slovenskih športnikov bo naskakoval 22. kolajno  na zimskih igrah (in po možnosti še kakšno več), pa bo jasno ob uradni potrditvi reprezentance. Na seznamu za slovensko reprezentanco je 53 kandidatov, seznam končnih potnikov pa bo OKS potrjeval 18. januarja.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine