Premalo ledu za sporne trendovske terapije

Igre v Parizu odsevajo trend ledenih kopeli, ki trenutno dominira v svetu športnega okrevanja. Odprave so bile za led pripravljene odšteti 2,5 milijona evrov, a zaradi omejenih dobav se bodo morale sprijazniti s količino, ki je še vedno desetkrat večja kot pred tremi leti v Tokiu. Strokovnjaki opozarjajo na problematične vidike takšne terapije.

Olimpijske igre že dolgo nudijo odlične priložnosti za predstavitev ali promocijo različnih spornih terapevtskih praks, ki zaenkrat še niso bile znanstveno potrjene kot učinkovite. Športniki so zagreti v svojem iskanju načinov, kako bi omilili bolečino ter izboljšali svoje nastope, piše francoska tiskovna agencija afp.

Na letošnjih igrah so v ospredju ledene kopeli, znane tudi kot krioterapija, in osteopatija. Obe praksi imata po mnenju strokovnjakov le malo ali sploh nič dokazanih učinkov na okrevanje športnikov.

»V športu je ogromno propagande za različne vrste 'alternativne medicine' ... med športniki je mnogo povpraševanja,« je za afp povedal francoski nevrolog in strokovnjak za bolečinska stanja Didier Bouhassira.

Pred osmimi leti v Riu de Janeiru je bil najnovejši trend uporaba vročih kozarčkov ali skodelic. Ta tretma, ki je del tradicionalne kitajske medicine in je znan kot kozarčkanje, deluje kot vakuum, za seboj pa pusti okrogle modrice. Med privrženci prakse je bil ameriški zvezdnik Michael Phelps, legenda olimpijskega plavanja, a doslej ni bilo potrjeno, da bi imela takšna terapija kakšen učinek razen učinka placeba.

Letos so glavna zvezda alternativnih terapij za hitrejše okrevanje ledene kopeli, ki se jim pri krioterapiji lahko pridružita še plavanje v hladni vodi in komore za ohlajanje.

V nedavnem uvodniku v strokovni reviji športne medicine British Journal of Sports Medicine piše, da so športne zveze, ki sodelujejo na igrah v Parizu, skupno zaprosile za več kot 16.000 ton ledu, za kar so bile pripravljene plačati 2,5 milijona evrov, a noben ponudnik ni bil zmožen priskrbeti toliko ledu. Odprave se bodo tako morale sprijazniti s 650 tonami ledu, kar je še vedno desetkrat več, kot je bila količina, ki so jo potrebovali v Tokiu.

Strokovnjaki, ki so se podpisali pod ta uvodnik, so kritični glede rutinirane rabe krioterapije. Ledene kopeli sicer lahko pomagajo pri nekaterih stanjih, kot je recimo vročinski udar, a športniki jih pogosto uporabljajo, da bi dosegli učinke, ki niso znanstveno potrjeni, pri tem pa si lahko celo podaljšajo čas okrevanja ali otežijo ta proces, so zapisali.

Opozorili so tudi na okoljevarstveni vidik takšnih terapij, saj so za njih potrebni priprava, prevoz in shranjevanje ogromnih količin ledu.

Osteopatija je medtem na igrah že ustaljena praksa, osteopati pa so del tako odprav kot uradne olimpijske klinike, ki olimpijce pregleduje vsak dan.

Vendar so učinki takšne terapije prav tako del polemike v znanstvenem svetu, saj je le malo dokazov, da ta praksa resnično deluje, v vsakem primeru pa to ni nadgradnja konvencionalne fizioterapije, ki je občutno podprta z dokazi.

Pascale Mathieu, predsednico francoskega sveta fizioterapevtov, sicer ne skrbi preveč prisotnost osteopatije na olimpijskih igrah, kjer se ta terapija pogosto pojavlja v kombinaciji s fizioterapijo. »Resnično pa se borim za to, da bi preprečila vnos osteopatije v bolnišnice,« je povedala.

Na igrah medtem nekatera podjetja promovirajo svoje izdelke za lajšanje bolečin, vendar so se prav tako že pojavile obtožbe strokovnjakov, da zavajajo potrošnike.