Dali so vse od sebe – in splačalo se je

Navdušena množica na Kongresnem trgu je bučno pozdravila pariške junake.

Galerija

Slovenski dobitniki pariških odličij: (z leve) zlati Andreja Leški in Janja Garnbret ter srebrni Toni Vodišek. FOTO: Blaž Samec/Delo

Lovro Kastelic

12. 8. 2024 | 21:24

12. 8. 2024 | 21:38

5:07

A+A-

Večstoglava množica je prišla bučno pozdravit naše olimpijce. Morda jih je bilo na Kongresnem trgu res nekaj manj, a svoje je naredil tudi čas dopustov.

Letošnje poletje je bilo namreč nabito z največjimi športnimi dogodki, na katerih so imeli še kako vidno mesto tudi slovenski predstavniki. Na olimpijskih igrah v Parizu ni bilo nič drugače. Številni, predvsem pa njihovi domači, so že komaj čakali, da se njihovi olimpijski junaki vrnejo domov.

FOTO: Blaž Samec

A najprej so morali v hudi pripeki še pred novinarsko srenjo. Ta jih je pričakala pred Železniškim muzejem. Lepo je bilo videti prijateljske objeme samih odličnih športnic in športnikov, lepo je bilo videti rokometašico Ano Gros, ki je stekla do Janje Garnbret in ji povedala, kako je navijala in stiskala pesti zanjo. Prisrčno je bilo tudi srečanje plavalke Neže Klančar z vsemi tremi slovenskimi dobitniki medalj.

FOTO: Blaž Samec

Vseh bojev si še ni pogledala

Najbolj igriva med vsemi pa je bila razumljivo naša zlata judoistka Andreja Leški, ki je nastope zaključila že pred dvema tednoma. »Res je minilo že kar nekaj dni od takrat. A še vedno je nešteto stvari, ki me spomnijo na trenutek, ko sem v finalu premagala Mehičanko in osvojilo zlato odličje.« Izvedeli smo, da zaradi več kot tedenskega zamika sploh ni mogla pogledati vseh svojih izjemnih borb in da ji takšen sprejem, ki je sledil že kmalu, ogromno pomeni, »toliko pozitivnih vibracij čutim«, je dejala, te pa so bile zanjo v zadnjem času domala nebeške. Še kako je bila vesela tudi ponovnega druženja s celotno olimpijsko ekipo, s katero se zaradi vseh mogočih obveznosti le malokrat vidijo.

Številni so že komaj čakali, da se njihovi olimpijski junaki vrnejo domov. FOTO: Blaž Samec/Delo

Janja Garnbret in naš srebrni kajtar Toni Vodišek sta jo v tistem že vabila pred fotografske objektive. Zlata plezalka, smo izvedeli, si bo najprej vzela krajši dopust, če bo kaj plezala, bo le po skali.

»Moram povedati, da sem še vedno precej utrujena, nisem se še dobro naspala, mi je pa, to zdaj še bolje vidim, res v veliko čast, da sem ubranila olimpijski naslov, saj vem, kako težko je to.« Vedela je, da je morda v življenjski formi, vse je dala od sebe, šla sproščeno v steno, psihični napor pa je bil vseeno velikanski. Marsikdo mu ne bi bil kos. Janja Garnbret mu je bila. »Še vedno se me drži adrenalin. Sprostila se bom šele čez nekaj dni in tedaj dojela, kaj se je res dogajalo. Ne, bremena pa ne čutim več.«

Slovenski olimpijci z novinarji v Železniškem muzeju. FOTO: Blaž Samec

Sprejem, potem pa na stejke

Tudi Toni Vodišek je že komajda odšteval sekunde do prihoda na domačo Obalo, med najbližje, med prijatelje in tiste, ki so mu pomagali, kot sami pravi, skoraj do olimpijskega vrha. »Res je, v zadnjih štirih dneh sem spal mogoče osem ur, kaj pa vem, še sam se ne zavedam, kaj vse smo dosegli. Zdaj vidim, da se je splačalo.« Upa, da se bo zaradi njegovega uspeha še več ljudi ukvarjalo z jadranjem. »Veste, samo plažo potrebuješ, morje in dober veter, nič drugega!«

Sledil je namreč samo še sprejem pri predsednici države Nataši Pirc Musar, od tam so krenili na Kongresni trg pred navijače, nakar je lahko končno odbrzel v okolje, ki ga ljubi. Na Obalo. Kjer bo svojim privržencem pripravil tisto, kar ima najraje, najokusnejše stejke!

Imela je prav

»Čestitam vsakemu izmed vas za dosežene rezultate ter za vašo borbenost in srčnost, ki ste ju pokazali na največjem športnem odru. Hvala vam, ker ste nas navdihnili, združili in napolnili s ponosom ter nas opominjali tudi na športne vrednote – prijateljstvo, spoštovanje, ferplej,« je v nagovoru olimpijcem dejala predsednica države Nataša Pirc Musar. Dodala je še, da je tudi sama v živo spremljala nekatere slovenske nastope v Parizu. »S ponosom sem opazovala, kako pod slovensko zastavo tekmujete, se borite in zmagujete. In kdaj tudi izgubite. Tudi porazi in neuspehi so del športa in prav v teh primerih potrebujete še dodatno spodbudo.« Pirc Musarjeva je še dejala, da je že ob odprtju slovenske hiše v Parizu verjela, da Leon Štukelj ni bil zadnji slovenski športnik z medaljo v Parizu. »Izjemno vesela sem, da sem imela prav!«