V nadaljevanju preberite:

V jadranju ima Slovenija znova nosilca olimpijske kolajne, Vasiliju Žbogarju se je pridružil še Toni Vodišek v formuli kite. V najmlajšem, a zelo atraktivnem športu je pred Marseillom Vodišek predvsem v prvih dneh jadral izvrstno, v finalu pa izvlekel drugo mesto. S srebrom okrog vratu je Vodišek pojasnil, kako je doživel olimpijsko izkušnjo v Franciji.

Olimpijski teden je bil za vas dolg in stresen. Popeljite nas skozi dogajanje, ki vas je pripeljalo do kolajne.

Ne bom lagal, bilo je zelo stresno, počutim se, kot da bi se v tem tednu dni postaral za nekaj let. Bilo je veliko vročine, sonca in sopare, predvsem pa čakanja, bilo ga je toliko, da si to človek težko predstavlja. Vsaka minuta se je vlekla, na koncu pa vetra ni bilo, v štirih dneh smo naredili le sedem regat, kar je pomenilo, da si bil hitro brez možnosti. Zadovoljen sem, da sem se tako dobro odrezal v teh razmerah, ni mi šlo slabo.

Potem je sledil finale, kjer se ni razpletlo povsem po vaših željah.

Priznam, to res ni bilo moje najboljše jadranje, mogoče lahko rečemo, da mi je pomembnost tekme zlezla pod kožo, a je zaloga iz prvih dni zadoščala za srebrno medaljo. To se leta 2028 v Los Angelesu zagotovo ne bo ponovilo. Valentin Bontus je imel v finalu srečo, da sva bila z Maximilianom Maederjem osredotočena drug na drugega in on je bil, sam, naredil je, kar je želel. To je bila velika napaka, ko bomo naslednjič v finalu, ne bom pozabil na njega.

Veliko je bilo tudi govora o opremi in kazni, ki ste jo dobili v finalu. Kaj točno se je dogajalo?

To je bil nepotreben stres, a žal vsi delamo napake, zaupam svoji ekipi, tokrat se je pač zgodilo, v prihodnje se zagotovo ne bo ponovilo.

Je prisotnega kaj razočaranja, ker kolajna ni zlata?

Nisem razočaran, nisem si želel postavljati previsokih ciljev, sem pa si vedno želel kolajne. Vem, da sem delal trdo in to sem pokazal, lahko premagam kogarkoli, mislim, da sem pokazal vsem, da sem lahko tudi na vrhu sveta.